afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] 1. ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno1.1. ki kaže, izraža taka čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno
ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu],
beséda gré kómu težkó iz úst,
beséda gré kómu težkó z jezíka,
beséda je dála besédo,
beséda je mesó postála,
beséda je pádla na kámen,
beséda ni kònj,
bíti krátkih beséd,
bíti móž beséda,
bíti rédkih beséd,
částna beséda,
dajáti částno besédo [kómu],
dáti besédo [kómu],
dáti částno besédo [kómu],
do zádnje beséde,
držáti besédo,
držáti kóga za besédo,
iméti besédo,
iméti glávno besédo,
iméti pólna ústa beséd,
iméti zádnjo besédo,
mójster beséde,
ne čŕhniti niti beséde,
ne iméti lépe beséde za kóga/kàj,
ne izbírati beséd,
ne nájti lépe beséde za kóga/kàj,
ne rêči niti beséde,
ne rêči šè zádnje beséde,
ne spregovoríti niti beséde,
niti beséde ne správiti iz sêbe,
od pŕve do zádnje beséde,
ognjemèt beséd,
ostáti móž beséda,
požréti besédo,
prijéti kóga za besédo,
sáme beséde so kóga,
samó beséde so kóga,
snésti besédo,
škóda beséd,
tó je beséda,
vzéti kómu besédo,
vzéti kómu besédo iz úst,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
búc búca in bùc búca samostalnik moškega spola [búc] in [bùc] 1. ljubkovalno nežen trk glave ob glavo kot izraz naklonjenosti, ljubeznivosti, navadno z majhnim otrokom
2. kot medmet, navadno ponovljeno, pogosto v zvezi z buci uporablja se, ko govorec naklonjeno, ljubeznivo ogovarja majhnega otroka, navadno hkrati z dotikom2.1. kot medmet ponazarja trk dela telesa, navadno glave, v kaj trdega
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. buc ‛udarec po vodni površini’ in medmet ob trku glave z dojenčkom, iz *butьcati iz *butati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
búci medmetnavadno podvojeno, pogosto v zvezi z buc uporablja se, ko govorec naklonjeno, ljubeznivo ogovarja majhnega otroka, navadno hkrati z dotikom
ETIMOLOGIJA: ↑buc
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
cúker Frazemi s sestavino cúker:
bíti kàkor iz cúkra,
ne bíti iz cúkra,
sládek kàkor cúker
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
knjíga Frazemi s sestavino knjíga:
béla knjíga,
bíti kot odpŕta knjíga,
bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo,
knjíga knjíg,
knjíga s sêdmimi pečáti,
módra knjíga,
požírati knjíge,
rumêna knjíga,
zláta knjíga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
láskavo nač. prisl. (á) neobč. ~ govoriti o kom ljubeznivo, pohvalno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ljubeznív -a -o prid., ljubeznívejši (ī í) 1. ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos: fant je mlad, čeden in ljubezniv;
to je ljubezniva ženska / prodajalka je ljubezniva do kupcev; ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki / bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj / kot vljudnostna fraza: hvala, zelo ste ljubeznivi; bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu; ta gospod je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal // ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos: govoriti z ljubeznivim glasom; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom; ljubezniv pogled; ljubeznive besede; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu // ekspr., v povedni rabi ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost: njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim 2. star. ljubek, privlačen: to je res ljubezniv otrok;
rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične! (F. Prešeren) / ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice 3. knjiž., ekspr. mil, prijeten: ljubezniva pomlad, zarja 4. zastar., z dajalnikom ljub, drag: vsem je bil ljubezniv / v nagovoru: ljubeznivi moj mož; ljubeznive bralke ljubeznívo
1. prislov od ljubezniv: zelo ljubeznivo govori z njim; ljubeznivo se nasmehniti, sprejeti koga; ljubeznivo mu je vse razložil; ljubeznivo krotek pogled
2. v povedni rabi izraža pohvalo, odobravanje: ljubeznivo je bilo od njega, da je pomagal / elipt., kot vljudnostna fraza res ljubeznivo od vas, da ste me obiskali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ljubeznìv, -íva, adj. liebenswürdig; lj. otrok, ljubeznivo vedenje.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ljubezniv pridevnikPRIMERJAJ: ljubeznivo
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ljubeznívo1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti, se nasmehniti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ljubeznívo2 povdk. (í) ~ je bilo od njega, da je pomagal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ljubeznívo1 prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024
ljubeznívo2 povdk.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024
ljubeznivo prislovPRIMERJAJ: ljubezniv
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ljubeznivo prisl., F
16,
amabiliter, amanter, lubeṡnivu;
amicè, lubeṡnivu, priaṡnivu;
benignè, benigniter, priaṡnivu,
lubeṡnivu;
blandè, lubeṡnivu, priaṡnivu;
comis, et come, et comiter, priaṡnivu,
lubeṡnivu, dobrutlivu;
festivè, veſſelu, luſhtnu,
lubeṡnivu;
gratiosè, priaṡnivu,
lubeṡnivu, lubankaſtu;
leniter, lubeṡnivu, mehku;
peramenter, s'veliko lubeṡanîo, cilú
lubèṡnivu;
perbenignè, cilú priaṡnivu, dobrutlivu, inu
lubeṡnivu;
pereleganter, cilú
lubeṡnivu, deṡhtru;
persalsè, raṡumnu, inu
lubeṡnivu, raminu;
placidè, krotkú, myrnu,
lubeṡnivu, priaṡnivu, dobrutlivu;
speciosè, leipú,
lubeṡnivu;
suaviter, lubeṡnivu, lipú, ṡladkú;
venustè, lubeṡnivu, lipú, zartanu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ljubeznivo prisl. ljubeznivo:
malu poprei lubesnivu je bil njega nagouvril ǀ sazhne lubesniu yh gledat, maukat ǀ kateriga lubesniu obyeme, inu na ſvoje Boshje perſe pertiſne ǀ na ſvojo deſno ſtran ga pertiſne lubeſniu ǀ lubeſniuu s'vſem potrebnim oſkerbil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ljubeznivo prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ljubeznivo1 prisl. ♦ P: 11 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TL 1567, TC 1575, TT 1577, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ljubeznivo2 povdk. ♦ P: 4 (TPs 1566, DJ 1575, DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ljubeznívost -i ž (í) lastnost, značilnost ljubeznivega človeka: odlikuje ga poštenost in ljubeznivost / ljubeznivost nasmeha, značaja; ganila ga je ljubeznivost sprejema // ljubeznivo vedenje, ravnanje: pozdravila ga je z največjo ljubeznivostjo; narejena ljubeznivost; poklicna ljubeznivost prodajalk / ekspr. kar topi se od ljubeznivosti / šepetaje ji pripoveduje ljubeznivosti; ekspr. obsipati koga z ljubeznivostmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
lübeznívo prisl. ljubeznivo: Boug náſz lübeznivo ſztejm vábi KŠ 1754, 153; ka trbej pobo'zno k-Bougi i kbli'znyemi lübeznivo 'ziveti KŠ 1771, 725
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
nagíbati -am in -ljem nedov. (ī) 1. spravljati kaj iz navpične, pokončne lege v poševno: veter je nagibal čoln zdaj na eno, zdaj na drugo stran;
steber se nagiba v levo;
ob vsakem zamahu sekire se je drevo bolj nagibalo / nagibala je posodo, dokler ni vsa tekočina odtekla // spravljati kaj iz vodoravne lege v poševno: nagibal je mizo, da so svinčniki zdrseli na tla; zaradi dodane uteži se tehtnica nagiba / težki sneg je nagibal veje do tal upogibal / ekspr. hrast nagiba veje na vse strani širi, razprostira2. knjiž. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: ta dejstva me nujno nagibajo, da ga obsodim;
motivi, vzroki, ki nagibajo človeka k reševanju problemov / ljubezen ga nagiba k dobremu // nagovarjati, prigovarjati: prijatelji so ga nagibali, naj se poroči / voditelji so z vsemi sredstvi nagibali volivce na svojo stran so jih skušali pridobiti
● ekspr. pridno nagibajo kozarce pijejo, navadno vino; ekspr. tehtnica se nagiba v njihovo korist imajo boljši, ugodnejši položajnagibati se
1. sklanjati se: nagibati se nad vodo, skozi okno
2. v zvezi s k izražati, kazati:
a) hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: nagiba se k branju, filozofiranju; že kot otrok se je nagibal h glasbi / nagibati se k pitju / nagibati se k ljubosumju, pustolovstvu; nagiba se k samomoru; otrok se nagiba k površnosti je nekoliko površen; pisateljica se nagiba v idiličnost rada opisuje idilično življenje
b) podobne, enake nazore, ideje, stališča: nagibal se je h komunistični partiji; nagiba se k naprednemu taboru / k takemu stališču se nagiba večina držav
// imeti možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja: nagibati se k angini, tuberkulozi; nagibati se h krvavitvam / nagibati se k debelosti
3. ekspr. bližati se koncu: dan se že nagiba / jesen se je nagibala v zimo
● ekspr. krivulja njegove slave se je začela nagibati postaja manj slaven; ekspr. nagiba se k sladkarijam rad jih ima, je; ekspr. z ljubeznijo se je nagibala nad bolnim očetom ljubeznivo, skrbno mu je stregla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
nasméhniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) z izrazom obraza, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, radost: nasmehniti se domisleku, šali;
ljubeznivo se mu je nasmehnila;
veselo, zaničljivo, zlobno se nasmehniti;
ekspr. kislo se nasmehniti / nasmehnila se je z očmi / nasmehniti se v pozdrav
● ekspr. sreča se mu je nasmehnila doživel je uspeh, navadno brez svojih zaslug; ekspr. zmaga se jim je nasmehnila bili so blizu zmage, zmagali so
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
nasméhniti se -em se
dov. z izrazom obraza, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, radost SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024
nasmíhati se -am se nedov. (ī ȋ) z manj poudarjenim izrazom obraza, navadno z le rahlo raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost: nasmihata se drug drugemu;
ljubeznivo, skrivnostno se nasmiha;
ob tej misli se je veselo nasmihal / njene ustnice so se nasmihale; ekspr. rahlo se je nasmihal v duši; pesn.: njive in gaji so se nasmihali; izza oblakov se mu nasmiha sonce // ekspr. posmehovati se: mi se nasmihamo vam, drugi se bodo pa nam; nasmiha se njeni govorici, zadregi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
nôga Frazemi s sestavino nôga:
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím,
bíti z êno nôgo kjé,
bíti z êno nôgo v grôbu,
bíti z êno nôgo žé na ónem svétu,
brúsiti nôge,
dáti nóge pod pázduho,
dobíti poléna pod nôge,
dobívati poléna pod nôge,
iméti nóge têžke kot cènt,
iméti zvézane rôke in nôge,
izgubíti tlà pod nogámi,
izgúbljati tlà pod nogámi,
metáti kómu poléna pod nóge,
mótati se pod nogámi,
od gláve do nôg,
od nôg do gláve,
pod nogámi gorí kómu,
podstáviti kómu nôgo,
postavítev na lástne nôge,
postáviti kóga/kàj na lástne nôge,
postáviti se na lástne nôge,
postávljati se na lástne nôge,
skrívati kàj kot gàd nôge,
skrívati kàj kot káča nôge,
stísniti rép med nóge,
tajíti kàj kot káča nôge,
têči, kólikor nôge nêsejo kóga,
tlà pod nogámi goríjo kómu,
tlà se májejo [pod nogámi] kómu,
tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu,
ubráti pót pod nóge,
umréti s škórnji na nôgah,
vrtéti se pod nogámi,
vstáti z lévo nôgo,
vzéti nôge pod pázduho,
vzéti pót pod nóge,
z rokámi in nogámi,
zagoréti pod nogámi kómu,
zvíti rép med nóge,
živéti na velíki nôgi,
živéti na visôki nôgi,
življênje na velíki nôgi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
obračílọ, n. 1) die Wendung, Mur.; — der Wendeplatz: na obračilih, Z.; — 2) ein Feldmaß von unbestimmter Größe, V.-Cig.; — 3) die Anwendung, C.; — 4) die Fügung: božja obračila, Ravn.; hvaležni bodite Bogu za to ljubeznivo obračilo, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
preljubeznívo nač. prisl. (í) poud. ~ pozdraviti koga |zelo ljubeznivo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
prikúpen -pna -o prid., prikúpnejši (ú ū) ki zaradi urejene zunanjosti, lepega vedenja vzbuja pozitiven čustveni odnos: bil je prikupen fant;
prikupna natakarica / prikupen obraz lep, prijeten; prikupno vedenje prijazno, ljubeznivo// ki vzbuja pozitiven čustveni odnos sploh: prikupna dežela; pesem s prikupno melodijo / bil je prikupen govornik prikúpno prisl.:
znala se je prikupno oblačiti; prikupno urejena soba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
priljúdno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) poud.: ~ se pogovarjati s kom |prijazno|; ~ povabiti koga k mizi |ljubeznivo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ravnáti -ám nedov. (á ȃ) 1. delati ravno: ravnati žeblje, žico;
upognjeni listi koruze so se začeli ravnati / zadaj za hišo so z buldožerjem ravnali zemljo; kar naprej si je ravnala gube na obleki / ravnala je perilo in ga dajala v omaro zlagala// delati, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: ravnati komu izpahnjeno nogo 2. s prislovom kazati do česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih: ne ravnaj tako s knjigami;
ljubeznivo, prijazno, surovo ravnati s kom;
ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno;
ravnati s čim kot svinja z mehom grdo, malomarno / vedel je, kako mora ravnati ob nesreči; na tvojem mestu bi ravnal drugače; ravnati po pameti, proti volji drugih; ravnal je pravilno, po svoje / ravna v skladu s predpisi / ravnati po pogodbi 3. v zvezi z z delati s čim tako, da opravlja svojo vlogo, da se dosega določen namen: naučil ga je ravnati s kompasom, puško;
ne zna ravnati s temi stroji / ne zna ravnati s konji; negospodarno ravnati z odpadki, surovinami / slabo ravna z denarjem; previdno ravnaj z ognjem, da ne bo požara 4. star. voditi1,
usmerjati: ravnati vole, voz / ravnati koga na pravo pot / pogovor so ravnale ženske 5. star. voditi, biti vodja: postavljanje mlaja je ravnal oče / to kmetijo ravna preudaren gospodar
● ekspr. ravnati komu s palico kosti tepsti ga; star. gospodinja je ravnala večerjo pripravljalaravnáti se
1. v zvezi s po imeti za vodilo pravilnosti svoje dejavnosti dejavnost osebe, stvari, ki jo izraža dopolnilo: zmeraj se je ravnal po drugih; ladje v konvoju naj se ravnajo po prvi ladji / njihova politika se ravna po uradni
2. v zvezi s po delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: ravnati se po navodilih, ukazih; ravnati se po vremenu
3. star., v zvezi z z primerjati se, enačiti se: ona se ne more ravnati s teboj; njena obleka se po kroju ravna z najlepšimi na reviji / ded se je pri košnji ravnal z vnuki tekmoval z njimi
4. star., s prislovnim določilom pripravljati se na odhod, odpravljati se: že navsezgodaj se je ravnala od doma, k prijateljem / ravnal se je na boj, na vojsko
● zastar. ozka cesta se ravna v gozd pelje, vodi; zastar. živina se jim dobro ravna uspeva; zastar. ravna se oblastno vede se
♦ jezikosl. pridevniške besede se ravnajo po samostalniku imajo enak spol, sklon in število kot samostalnik, s katerim se vežejo; voj. na desno, na levo ravnaj se izraža povelje, naj se vojaki, osebe ob obratu glave na desno, na levo postavijo, poravnajo v čim bolj ravno vrsto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ravnáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ravnánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ žico; star. ~ vole voditi, usmerjati; ravnati z/s kom/čim ljubeznivo ~ z gosti; negospodarno ~ z odpadki; ~ po pametiravnáti se -ám se (á ȃ) po kom/čem ~ ~ ~ drugih; ~ ~ ~ navodilih; star. ravnati se z/s kom/čim primerjati se, enačiti se; voj. Na levo ravnaj se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
skôrajda člen. (ō) skoraj: na oknih skorajda vsake hiše so rože;
to je skorajda vse, kar vemo o njem / to je skorajda potrebno; odgovornost je skorajda prevelika; vse to je doživljal skorajda kot v sanjah / obzirno, skorajda ljubeznivo mu je to povedal; bili so veseli, skorajda razposajeni / njihova pomoč je tedaj skorajda prenehala; skorajda ne znam začeti / skorajda bi rekel, da je najlepša
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
smejáti se smêjem se tudi -ím se stil. smêjam se nedov., smêj se in smèj se smêjte se stil. smêjaj se smejájte se; smejál se stil. smêjal se smejála se (á é, í, é) 1. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje, srečo: ljudje so se pogovarjali in se smejali;
smejati se domislicam, šalam;
ob poslušanju te zgodbe so se vsi smejali;
smejati se sam pri sebi;
ekspr. smejati se do solz;
ekspr. iz srca se čemu smejati;
ekspr. smejal se je na vse grlo zelo;
ekspr. smejati se skozi solze;
smejati se od sreče, zadovoljstva;
ekspr. smejati se za prazen nič;
glasno, pritajeno, široko se smejati;
ljubeznivo, nagajivo, prijazno se komu smejati;
močno, zelo se smejati;
rad se smeje;
veselo, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se smejati;
ekspr. kislo, sladko se smejati;
ekspr. smejal se je, da bi skoraj počil zelo;
smeje se kot grlica milo, zvonko / otrok se že smeje / ekspr.: njene oči, ustnice so se smejale; veselo se je smejal v duši / pa sem te ukanila, se je smejala; pren., ekspr. njegovo srce se je smejalo // ekspr. posmehovati se: vsi se ti bodo smejali; smejal se je njeni nerodnosti, zadregi 2. pesn. svetiti, sijati: na nebu se je smejalo sonce;
zvezde so se smejale visoko nad nami / trate so se smejale v soncu so bile obsijane od sonca / kamor si pogledal, se je smejalo pisano cvetje je bilo// z dajalnikom kazati se v privlačni podobi: z veje se mu je smejalo zrelo jabolko; v daljavi se mu je smejalo mesto; pren. prihodnost se mu je prijazno smejala
● nižje pog. temu bi se še krave smejale to je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; ekspr. sreča se mu je smejala doživljal je uspeh, uspehe, navadno brez svojih zaslug; knjiž., ekspr. zunaj se je divje smejal veter je dajal smehu podobne glasove; ekspr. oče se je smejal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk se mu smeje predrzno, nesramno; ekspr. v obraz se mu je smejal ni prikrival posmeha, smeha; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je vesela, srečna; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka; preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje človek se lahko zares veseli šele končnega uspehasmejé :
smeje je odšel iz sobe
smejé se :
smeje se kaj pripovedovati; objemala je otroka, smeje se od sreče
smejáje se zastar.
smeje se: smejaje se kaj reči; na glas se smejaje, je zaprl vrata
smejóč se -a -e:
smejoč se ga je gledal; glasno smejoč se, ga je poslušala; smejoče oči; smejoči se otroci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
báti se kóga/čésa kot vrága,
báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága,
bíti od vrága,
da bi te (ga, vàs) vrág,
glédati kot vrág iz vŕča,
iméti denárja kot vrág tóče,
iméti vrága na glávi,
iméti vrága v sêbi,
íti k vrágu,
izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
izpúliti vrágu rép,
k vrágu s čím,
kàj je ísti vrág,
káj [za] vrága,
klicáti vrága,
kot bi vrág podíl kóga,
kot [sám] vrág,
kot stó vrágov,
kot tísoč vrágov,
kot [žívi] vrág,
nakopáti si [právega] vrága na glávo,
ne báti se ne smŕti ne vrága,
ne báti se žívega vrága,
ní vrág, [da],
od vrága,
pobráti se k vrágu,
posláti kóga/kàj k vrágu,
pošíljati koga/kaj k vrágu,
prijéti vrága za róge,
slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci,
spípati vrágu rép,
spustíti vrága iz lúknje,
trísto [kosmátih] vrágov,
vídeti vrága,
vrág je kjé,
vrág jémlje kóga/kàj,
vrág je vzél kàj,
vrág je vzél šálo,
vrág [naj] jáše kóga,
vrág [naj] pojáše kóga,
vrág ni takó čŕn kot,
vrág obséde kóga,
vrág pobêre kóga/kàj,
vrág pocítra kóga/kàj,
vrág prinêse kóga/kàj kám,
vrág s kóm,
vrága in pól,
za vrága [svétega],
zapisáti se vrágu,
žívi vrág
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
vzcvetévati -am nedov. (ẹ́) 1. vzcvetati: rože na vrtu že vzcvetevajo 2. ekspr. začenjati dobivati (zelo) zdrav, lep videz: dekle vzcveteva 3. ekspr. postajati gospodarsko uspešen: mesto vzcveteva / gospodarstvo ponovno vzcveteva // začenjati se pojavljati v veliki meri: v deželi vzcveteva umetnost // začenjati se pojavljati sploh: v srcu ji vzcveteva upanje / na obrazu mu vzcveteva ljubezniv nasmeh ljubeznivo se nasmiha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zamijávkati zamijávkam dovršni glagol [zamijáu̯kati] 1. oglasiti se z visokim, zateglim glasom, značilnim za mačko1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
1.2. ekspresivno reči, povedati s temu podobnim glasom
2. slabšalno izraziti nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
FRAZEOLOGIJA: Če mački stopiš na rep, zamijavka. ETIMOLOGIJA: ↑mijavkati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zasmehljáti se -ám se dov. (á ȃ) knjiž. z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, srečo: mati se je zasmehljala otroku;
ljubeznivo, nebogljeno se zasmehljati / ekspr. njene oči so se zasmehljale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zasmehljáti se -ám se dov.; drugo gl. smehljati se (á ȃ) manjš. komu/čemu ~ ~ otroku; ljubeznivo se zasmehljati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zlépa Frazemi s sestavino zlépa:
zlépa ali zgŕda
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.