eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
òj medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec koga pokliče, pozove, ogovori1.1. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, na začetku telefonskega pogovora pozdravi znanca
2. izraža, da je govorec vznemirjen
3. zlasti v pesmih uporablja se za izražanje vznesenosti
4. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi posebej poudariti
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑o
pártnerica pártnerice samostalnik ženskega spola [pártnerica] 1. ženska v odnosu do osebe, s katero je ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; SINONIMI: partnerka
2. ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SINONIMI: partnerka
3. ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerka
ETIMOLOGIJA: ↑partner
ššš medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove koga, naj bo tiho, govori tišje1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga tolaži, miri
2. tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema zvok morskih valov ob obali
3. posnema tišji del navadno glasne glasbe
4. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz, ki poziva k molčanju4.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz pomirjanja
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, šelestenje - več ...
zažvrgoléti zažvrgolím dovršni glagol [zažvərgoléti] 1. oglasiti se ali začeti se oglašati z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
1.2. ekspresivno reči, zapeti s temu podobnim glasom
ETIMOLOGIJA: ↑žvrgoleti
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dulčinêja in dulcinêja -e [druga oblika tudi dulsinêja] ž (ȇ) šalj. dekle, ljubica: kdaj nam boš predstavil svojo dulčinejo? zelo je zagledan v svojo dulčinejo
konkubína -e ž (ȋ) 1. nekdaj ženska, ki živi pri moškem z visokim družbenim položajem kot njegova podrejena in ima z njim spolne odnose, a ima nižji družbeni položaj od njegove žene ali žena: v haremu so živele sultanove žene in konkubine;
postala je cesarjeva glavna konkubina 2. knjiž. priležnica, ljubica: bila je konkubina visokega uradnika
ljubávnica -e ž (ȃ) zastar. ljubica, ljubimka: ena izmed kraljevih ljubavnic
ljubézenski -a -o [ljubezənski] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ljubezen 1:a) ljubezensko priznanje / dekletove ljubezenske skrivnosti / ljubezenska pisma / ekspr. ujel se je v njene ljubezenske mreže / ljubezenski film, roman; ljubezenski prizori v drami; pisati ljubezenske pesmi / ljubezensko čustvo b) pravil je o svojih ljubezenskih dogodivščinah;
ljubezenska igra;
imeti ljubezensko razmerje
● ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
♦ lit. ljubezenska lirika ljubézensko prisl.:
ljubezensko se izživljati
ljúbica -e ž (ȗ) 1. nav. ekspr. ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner: postala je njegova ljubica;
njen mož ima ljubico;
vzdrževati ljubico / za ženo je ne mara, ima jo samo za ljubico 2. ženska, zlasti neporočena, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno moškega: poslati ljubici sporočilo;
fant ima že ljubico;
priti k ljubici pod okno;
nezvesta, prevarana ljubica 3. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga; ljubljenka: to je naša najmlajša, naša ljubica;
pren. Kak tvoje je bilo srce goreče za čast .. Ljubljane, ljubice nebes in sreče (F. Prešeren) // ekspr. ljubljena ženska: naša ljubica je zbolela / kot nagovor kje si bila, ljubica // ekspr. kar je komu ljubo, drago sploh: lovec se ne more ločiti od svoje jeklene ljubice
● knjiž. ljubica vijolica
mála -e ž, málih (ȃ) nav. ekspr. 1. majhna deklica: kam greste, gospod, je vprašala mala / kot nagovor kaj bi rada, mala // (majhna) hči: mati je šivala, mala pa je ležala v košarici; žena mu je pripovedovala o mali 2. ekspr. ljubica: z malo greva v kino / kot nagovor še enkrat me poljubi, moja mala; prim. majhen, mali2,
mali1
metrésa -e ž (ẹ̑) nav. slabš. ženska, s katero ima (poročen) moški spolno razmerje; priležnica, ljubica: imeti, vzdrževati metreso;
žena je vedela za njegovo metreso / kraljeva metresa
odalíska -e ž (ȋ)
v muslimanskem okolju, nekdaj sužnja, služabnica v haremu: stregla jim je belopolta odaliska
// ljubica, priležnica v haremu: zgradil je razkošno palačo za odaliske; ves dan polega kot kakšna odaliska
oženíti se ožénim se dov. (ī ẹ́) v zvezi z osebo moškega spola poročiti se: silijo ga, naj se oženi;
lani se je oženil, letos pa se že ločuje;
oženiti se z dekletom iz domačega kraja;
pog. ni je smel oženiti se oženiti z njo / oženiti se na dom, kmetijo / pog.: kdaj se bosta pa vidva oženila poročila; ljubica se mu je oženila poročila, omožilaoženíti ekspr.
dati, oddati v zakon: enega sina je že oženil / pog. svojo hčer hoče oženiti z njim omožiti
ožénjen -a -o:
oženjeni moški; ni vedela, da je oženjen; dvajset let sta že oženjena; sam.: samo oženjeni so imeli to pravico
priléžnica -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj ženska, ki živi pri moškem z visokim družbenim položajem kot njegova podrejena in ima z njim spolne odnose, a ima nižji družbeni položaj od njegove žene ali žena: postati kraljeva priležnica;
prodali so jo za priležnico v hišo rimskega plemiča;
cesarjeve priležnice 2. nav. slabš. ljubica, ljubimka: imel je novo priležnico 3. ekspr. ženska, ki živi s kom v zunajzakonski zvezi: živi s priležnico
tidrêja medm. (ē)
izraža veselje, razigranost: moja ljubica je lepa kot rožica. Tidreja, tidreja
trikótnik -a m (ọ̑)
1. geom. lik, ki ima tri kote: načrtati trikotnik; stranica trikotnika / enakostranični trikotnik; ostrokotni, pravokotni, topokotni trikotnik; sferični ali sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki velikih krogov krogle
2. priprava za delanje, risanje ravnih črt v obliki pravokotnega trikotnika: vleči črte s trikotnikom; lesen, plastičen trikotnik; ravnilo, šestilo in trikotnik / izmeriti s trikotnikom
3. kar je po obliki podobno takemu liku: otroci se učijo s pomočjo krogcev, kvadratov in trikotnikov / pojesti trikotnik sira / znamenje v obliki trikotnika
// trikotna ploskev: travnat trikotnik med cestami; zadrževati se v trikotniku Ribnica–Kočevje–Žužemberk
● bermudski trikotnik območje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido; ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
♦ astron. Trikotnik ozvezdje na severnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; Južni trikotnik ozvezdje na južnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; poletni trikotnik lik, ki ga sestavljajo tri zelo svetle zvezde poletnega neba: Atair, Vega in Deneb; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; fiz. trikotnik sil s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; glasb. trikotnik triangel; jezikosl. samoglasniški trikotnik sestav samoglasnikov v obliki trikotnika; navt. kurzni trikotnik pravokotni enakokraki trikotnik iz prozorne snovi z vtisnjeno stopinjsko lestvico za določanje položaja ladje; navigacijski (sferni) trikotnik s podatki opazovanja, meritev in časa sestavljen trikotnik za določanje položaja ladje po astronomski navigaciji; ped. didaktični trikotnik učenec, učna vsebina in učitelj; šah. pravilo trikotnika pravilo, po katerem se premika kralj po trikotniku treh polj, kadar se hoče v končnici prepustiti poteza nasprotnemu kralju
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
LjubicaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [ljúbica], rodilnik [ljúbice]
BESEDOTVORJE: Ljubičin
LjubičinPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [ljúbičin]
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dulčinéja -e ž, člov. (ẹ̑) šalj. |dekle, ljubica|
..ica ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' kókica, skókica/skôkica
2. člov. 'nosilka lastnosti' ljúbica, nágica, nevédnica; nečlov. bohoríčica, gájica
3. 'nosilnica lastnosti' odvódnica
4. 'lastnost' náglica, omótica
5. 'prostor, mesto' blagôvnica, čájnica, klávnica, spálnica
6. člov. 'ženski par moškemu' prijáteljica
7. 'snov' kíslica
8. 'sestavina skupnega imena' slámica
9. 'manjšalnost' bréskvica, híšica, pésmica
10. člov. 'omiljevalnost' barábica; nečlov. krávica, knjížica
11. člov. 'ljubkovalnost' deklíčica, noríčica, sestríčica, ženíčica; nečlov. ptíčica
12. 'skupno ime' petérica
13. 'slabšalnost' pláčica, slúžbica
ljúbica -e ž, člov. (ȗ) poud.: imeti ~o |ljubimko|; moja draga ~ |ljubljena ženska|; ljubk. naša mala ~ |ljubljenka|; star. fantova ~ dekle
ljúbičin -a -o (ȗ)
Ljúbica -e ž, oseb. i. (ȗ)
Ljúbičin -a -o (ȗ)
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
metrésa -e ž, člov. (ẹ̑) izobr. priležnica, ljubica
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
klóp Frazemi s sestavino klóp:
bíti na zatóžni klópi,
dŕgniti šólske klopí,
gúliti šólske klopí,
oslôvska klóp,
posadíti kóga na zatóžno klóp,
postáviti kóga na zatóžno klóp,
pripeljáti na zatóžno klóp,
sedéti na zatóžni klópi,
sésti na zatóžno klóp,
sésti v šólske klopí,
tŕgati hláče po šólskih klopéh,
vrníti se v šólske klopí,
zapustíti šólske klopí,
zapúščati šólske klopí,
znájti se na zatóžni klópi
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ljȗb ljūba prid.
metrẹ̑sa -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).
drágica, f. = ljubica, kajk.-Valj. (Rad); d. moja = draga moja, nk.
ljȗbica, f. 1) die Geliebte, das Liebchen; — 2) das wohlriechende Veilchen oder das Märzveilchen (viola odorata), Cig., Jan., Tuš. (R.); — bčelna lj. = melisa, C.
ljȗbka, f. = ljubica, Jan., M.
ljubǫ̑vca, f. = ljubica, C., Prip.-Mik.; — tudi hs.
ljubǫ́vnica, f. = ljubica, Jan.; — hs.
mílen, adj. lieb: ljubica milena, Cig., C., Npes.-K.; Ji Milica prav'jo, Res milena vsa, Vod. (Pes.); — iz hs. (?)
òj, interj. 1) o! ach! oj, kako lep dan! oj sramotno delo! Cig.; Ljubica gre, oj ljubica, Npes.-C.; Oj Matjaž, oj Matjaž! Lepa je krona ogrska, Npes.-K.; — oj nehvaležnosti, da je ni grje! Ravn.-Jan. (Slovn.); — oj me! (nav. ojme)! weh mir! Oj me, oj me, vbožica, Preš.; oj te, oj te! weh dir! weh! Jurč.; — 2) he! Jan.; pos. kadar kdo od daleč kliče: oj Jože, Levst. (Rok.), jvzhŠt.
povẹ̑łka, f. der Marienkäfer (coccinella septempunctata); otroci, našedši jo, jo nagovarjajo: Povej, povej povelčica, Kje je moja ljubica, Kras, Ip.-Erj. (Torb.), Štrek.
pustív, adv. (part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.-Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.-Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče-Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).
tȃkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) rollen machen, Mur., Cig., Jan., M., C., Vas Krn-Erj. (Torb.), Gor.; kolesca t. v dolino, Navr. (Let.); krogle t. na kegljišču, Gor.; t. se, rollen, sich wälzen, Cig. (T.); — 2) schaukeln, wiegen, Jan., M., C.; V zibki smo te takali, Npes.-Mik.; K letu bom zibko takala, Npes.-K.; — 3) = prelivati, vergießen, M., C.; Ljubica jokala, Solze je takala, Npes.-K.; Svetle solzice takala, Npes.-Schein.
zahváliti, -im, vb. pf. 1) danken; z. koga za kaj; z. Boga; Boga zahvali, da toliko imaš! danke Gott, dass du so viel besitzest; zahvalil je Boga, Krelj; imajo Gospoda zahvaliti, Trub.; zahvali njega za to! Trub.; ako tebi kdo dobro vzda, ne zahvali ga, Dalm.; zahvalim te, Bog! Schönl.; pokliče ženo, jo zahvali, Jsvkr.; zahvalili so ga za postrežbo, LjZv.; gospoda lepo zahvalim, Jurč.; Prav lepo te zahvalim, Preljuba moja ljubica, Npes.-K.; Vas lepo zahvalim! Goriška ok.-Erj. (Torb.); bodi Bog zahvaljen! Gott sei es gedankt! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! — z. komu na čem, jemandem für etwas danken, Vrt.; imamo jim visoko z., Krelj; z. komu za kaj, ogr.-C.; — 2) z. se, sich bedanken, seinen Dank abstatten; zadosti se ne more z., Kast.; z. se komu za kaj; — zahvaljen, Dank-: zahvaljena pesem, das Danklied, Cv., Levst. (Rok.); — z. se, = odreči se, verzichten, Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) bestätigen, für richtig befinden: te pogodbe jaz nisem nikoli zahvalil, Vsi računi so zahvaljeni, Soška dol.-Erj. (Torb.); collaudieren, Ip.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lǜba tudi ljǜba tudi lùba -e ž dekle, ljubica: Lejpi, mládi i bogáti moski bi jo radi meli za zákonszko tivárisiczo, ali za lübo KOJ 1845, 112; Mátka; zárocsnicza, lyüba KOJ 1833, 165; Odpri gori luba zeléna vráta AIP 1876, br. 2, 7; Jôcse sze luba AIP 1876, br. 2, 7
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
drajna [drȃjna]
samostalnik ženskega spola- pesem z ljubezensko, erotično vsebino
- ženska, ki ima s kom nedovoljeno spolno razmerje; ljubica
ljuba [ljūba]
samostalnik ženskega spoladekle v ljubezenskem razmerju do fanta; ljuba; ljubica
PRIMERJAJ: ljubica
ljubica [ljȗbica]
samostalnik ženskega spoladekle v ljubezenskem razmerju do fanta; ljuba; ljubica
PRIMERJAJ: ljuba
zaljubljenka [zaljúbljenka]
samostalnik ženskega spolazaljubljena ženska; zaljubljenka
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Elena -e ž osebno lastno ime Helena: Simonu Zuperniku je pomagala ta loterska shena Elena im. ed. ǀ vſo zhast ſvoi materi … je yſkasal Conſtantinus Ceſsar ſvoj materi Eleni daj. ed. ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ceſsarize s. Eleno tož. ed. ǀ krajl Paris hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno Eleno tož. ed. imeti 1. Heléna (1. stol.), ljubica čarovnika Simona 2. Heléna, mati Konstantina Velikega 3. → Helena
Kleopatra -e ž osebno lastno ime Kleopatra: Cleopatra im. ed. v'eni slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Krajliza Cleopatra im. ed. ſi je bila saudala ǀ lepshi kakor krailiza Gleopatra im. ed. ǀ shlahtni kameni krajlize kleopatre rod. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni lete golufne Cleopatre rod. ed. ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa, Krajlize Cleopatræ rod. ed. ǀ krajl Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro tož. ed. udobit Kleópatra (69–30 pr. Kr.), egipčanska kraljica, ljubica Julija Cezarja in kasneje Marka Antonija
ljub -a prid. ljub: nepjte Gospoda zhe vam je lub im. ed. m vash leben ǀ naſh lubi im. ed. m dol. Gospud, inu odreſhenik vſe zhasti, inu lubesni je vreden ǀ O moj lubi im. ed. m dol., inu zartani Adam ǀ kulikajn moja luba im. ed. ž Matti je skerbela sa isvelizhejne moje dushe ǀ kakor ena luba im. ed. ž Ama je njega dojla ǀ Kakor je lubu im. ed. s tebi Isvelizhenie tuoje dushe ǀ divishtvu je G. Bogu lubu im. ed. s ǀ Te proſsim pohleunu ò moje lubu im. ed. s Mestu ǀ Od Naſhiga lubiga rod. ed. m Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius Homodei ǀ pod plajsh ſvoje lube rod. ed. ž Mattere Mariæ ǀ ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho, inu ſupet ſe povernel h'ſvojmu lubimu daj. ed. m Ozhetu ǀ sa vola te velike lubesni, katero je imel prutu ſvoj lubi daj. ed. ž Proſerpini Nebu je bil sapustu ǀ neſmeio priti k' ſvoimu Ozhetu Nebeskimu, inu k' ſvoi lubi daj. ed. ž Matteri Mary Divizi ǀ timu lubimu daj. ed. s sdravy shkodi ǀ ta lubi tož. ed. m dol. myr s'taistim ſo sheleli ſturiti ǀ vſak lubi tož. ed. m dol. dan je pijan ǀ te gori vſamem sa mojga lubiga tož. ed. m ži. priatela ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ Sa to lubo tož. ed. ž Dalilo je salubleni ſamſon v' velike nevarnoſti ſe podal ǀ Najde tu lubu tož. ed. s sdrauje ǀ jeſt sa salu boym ty moje lubu tož. ed. s meſtu ǀ vſaKu lubu tož. ed. s letu taisti Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij ǀ neſramnu shiveni, kateru je tribal s'ſvoio lubo or. ed. ž Dalido ǀ ty lubi im. mn. m Svetniki Boshy naſs vuzhio G. Boga hualit ǀ Ah moy lubi im. mn. m otrozi ǀ Ah moji luby im. mn. m otrozi varite se ad vſiga hudiga ǀ nikar taku, nikar taku lube im. mn. ž moje duſhize ǀ je vidil to veliko proceſſio teh lubih rod. mn. Svetnikou ǀ proshne Marie Divize, inu drusih lubyh rod. mn. Svetnikou ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH LUBEH rod. mn. SVETNIKOU ǀ govorij k' ſvojm lubem daj. mn. ſtarishim, inu shlahti ǀ zhe my premiſlimo te lube tož. mn. m ſvetnike, inu ſvetnize Boshje ǀ Ieſt yszhem moje lube tož. mn. m bratie ǀ s' temi lubimi or. mn. ſvetniki ſe veſſeliti primer.> Vener bi she G. Bogu lubishi im. ed. m mogal ratat ǀ Vprashajmo S. Hieronyma, kaj on od resnize dershj? nam bo odgovuril, de bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi im. ed. ž, kakor Helena ǀ ti nezh lubishiga rod. ed. s nemoresh meni shenkat presež.> pertezhe niegova ner lubishi im. ed. ž Hzhy ǀ ſe je od naſs lozhila ta nar lubishy im. ed. ž, inu nar vſmilenishy Goſpa ǀ v' mei uſemi molytvami leta je ta ner lublishi im. ed. ž ǀ kakor de bi tu nar lubishi im. ed. s Detèce bil ǀ tankaj kir je tuoje tu nar lubishi im. ed. s, kir je tuoj shaz ǀ kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga tož. ed. m ži., inu svèsteshiga priatelna ǀ imamo tu ner lubishi tož. ed. s taiſtom dati ǀ moj ty ner blishnishi, inu lubishi im. mn. m ſò mene sapuſtili ǀ cilu te ner lubishi im. mn. ž priatelze ſo jo sapuſtile ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim daj. mn. Iogrom ǀ ta kushni je perſilen od ſebe gonit, te ner lubishi tož. mn. m ǀ in Appoline je goſtil te ner lubshi tož. mn. m priatele ljubi m ljubi, ljubček: je tekla k' uratam kir nje lubi im. ed., inu hudjzh ſo jo zhakali ǀ rata shroka, luby im. ed. jo sapuſty ǀ Vna Dekelza ſe puſti ſe puſti s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit, volo ſvoiga lubiga rod. ed. ſturj, rata shroka ǀ kulikain terpj una salublena shenska Pershona de bi ſvojmu lubimu daj. ed. mogla dopasti ǀ Iest pak grem de bi mojga lubiga tož. ed. mogla vidit ljuba ž ljuba, ljubica: pishe Ovidius od eniga salubleniga mladenizha, kateriga nej hotela imèti njega luba im. ed. sakaj je bil padu, inu krulav postal ǀ ta Gospud, inu njegova luba im. ed. ſe tudi preſttrashio ǀ Hercules sa vola ſvoje lube rod. ed. je bil ſvoje oroshje prozh djal ǀ ſvoj lubi daj. ed. bi ſemein kupil ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi mest. ed. nebil … jo s' ſabo pelè ǀ eno mehko poſtelo perpravit, inu njega s'taiſto lubo or. ed. noter poloshit ǀ un mladenizh pak nogo ſj je pustu slomit, debi vſhiual ſvojo lubo or. ed. ǀ Ieſt sapuſtit moje lube tož. mn.? Iest ſe sdershati od lushtu tiga meſſa
Popeja -e ž osebno lastno ime Popeja: celli ſvejt ſe je zhudil, de Ceſſar Nero, de je bil taku mozhnu ſalublen v' laſſy te lepe Rimske Gospe Popee rod. ed., de en laſs s' en drugem je seshtel, vſaketirimu ſvoje imè dal, inu v' ſvoje Bukve sapiſſal (V, 154) Popêja Sabína, lat. Poppaea Sabīna (31–65), Neronova ljubica
prijateljica -e ž 1. prijateljica: Ti ſi vſa lepa moja priatelza im. ed., inu nej obeniga madeſhe nad tabo ǀ raishi bi hotela obeshena biti, kakor tvoja priatelza im. ed. ratat ǀ Odprimi moja luba priateliza im. ed., moja ſeſtra, sakaj moja glava je polna roſſe ǀ Dusha tvoiga Ozheta, tvoje Mattere … tvoiga priatela, tvoie priatelze rod. ed. ǀ de bi oſdravil to raneno priatelzo tož. ed. vasho ǀ cilu te ner lubishi priatelze im. mn. ſo jo sapuſtile ǀ ta Neveſta je per ſebi imela druge priatelze tož. mn. ǀ nikar neſaupat v'priatele, inu v'priatelze tož. mn. 2. ljubica, priležnica: jest imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze rod. ed., de shiher k'nij pridem ǀ S. Sacramenti vam nebodo dani, ampak de bote ſlavu dali tej vashi priatelzi daj. ed. ǀ savolo nezhiſtoſti, katero je s'ſvojo priatelzo or. ed. Europo tribal
Slovenski lingvistični atlas 1
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dinarica ► ˈdiːnarca -e ž
Število zadetkov: 57