ljút -a -o prid., ljútejši (ȗ ū) zastar.  

1. 1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji: zgodbe o ljutih Turkih / bojevati se z ljutim sovražnikom
   // ki napada človeka; hud: ljut zmaj; ljuta zver
   // zelo jezen, besen: kadar je bil ljut, so se ga vsi bali; ljut ko ris
2. 2. silovit, divji: ljut boj; boril se je z ljutim viharjem

ljúto prisl.: ljuto se bojevati; vihar ljuto vrši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.