Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

lóčje -a s (ọ̄)
več ločkov, ločki: ločje se upogiba; voda obliva ločje; mlaka, zarasla z gostim ločjem / tam se razprostira ločje in bičje z ločki porasel svet
// stebla ločkov: preproste rogoznice, spletene iz ločja
♦ 
bot. enocvetno ločje alpska rastlina z drobnimi cveti v socvetju, Juncus monanthos
íkrn -a -o prid. (ȋ)
ki je iz iker: okrog ločja se je naredil ikrn obroč
kréheljc -a [krehəljcm (ẹ̑)
zool. divja raca z zelenimi očmi, Anas crecca: iz ločja je zletela jata kreheljcev
régeljc -a [regəljcm (ẹ̑)
zool. divja raca z belo črto od oči do zatilja, Anas querquedula: iz ločja je zletela jata regeljcev; kreheljci in regeljci
štórja -e ž (ọ́)
star. preproga, odeja, pletena iz ločja, trstike: pogrniti štorjo po tleh
 
nar. preden so ometali strop, so pribili nanj štorjo štukaturo
Število zadetkov: 5