govorjenje -a s govorjenje: Cicero pak je djal, de tu nar nuznishi je tu lepu govorjenie im. ed. ǀ zhudnu govoriene im. ed. je letu ǀ ta Modri ſeneca je djal, de zhlovek is govorjeina rod. ed. ſe poſna ǀ s' zitro ſvojga slatkiga govorjena rod. ed. ǀ Tullius ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena rod. ed. ǀ S. Peter Chryſologus ſe mozhnu ſerdj zhes takushnu govorjenie tož. ed. ǀ Logica vuzhij s' gruntam ſvoje govorjenje tož. ed. sklenit ǀ ſvoje govorienie tož. ed. na prei perneſe ǀ je bila enu maihinu mejſta temu paklenskimu jeshu skuſi govorjeine tož. ed. dala ǀ Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko Gospodo enu lepù govorjene tož. ed. naprei perneſel ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah, ſtonovitnoſt v'veri, ſramoshlivoſt v'govorjeni mest. ed. ǀ So tekli kmeti, ter grobu po kmeteshku so jo ſtepli shnyh laſhnivo prizho, inu sgouarjeniam +or. ed. Zapis lepu govorjena je bolj verjetno sintaktična napaka kot pa indic za obstoj besede lepogovorjenje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

grunt -a m 1. temelj: ſo bily grunt im. ed. Israelske Vere ǀ Semla katera nima obeniga grunta rod. ed., inu vener ſe negane ǀ te velike sheleſne dauri tiga mesta Gaza s'grunta rod. ed. je bil vun vſdignil 2. dno: is'grunta rod. ed. vaſhiga ſerza saupijte 3. zemlja: poprej ogledate ali grunt im. ed. je dobar, ali nijva je rodovitna ǀ kadar v' Rimi ſo grunt tož. ed. coppali … v' grunti mest. ed. ſo bily eno zhlovesko glavo nashli ǀ od tot moij grunti im. mn. ſò taku dobru rodovitni 4. razlog: nej djal S. Auguſtinus bres grunta rod. ed. ǀ de ſi lih nima gvishniga grunta rod. ed. njega taku ſodit ǀ v'letem imaio grunt tož. ed., inu sazheteK vſe zhednosti ǀ Logica vuzhij s' gruntam or. ed. ſvoje govorjenje sklenit ← srvnem. grunt ‛tla, zemlja, temelj, osnova, razlog’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

logika ž logika: Logica im. ed. vuzhij s' gruntam ſvoje govorjenje sklenit (III, 14) ← lat. logica ← gr. λογική (τέχνη) ‛dialektika, veščina razmišljanja’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

učiti -im nedov. učiti: ſe pofliſſa kar ner vezh je mogozhe vuzhiti nedol. tiga Synu ǀ je bil kuto ſlekil, s'kloshtra pobegnil, inu nuno upelal, ter eno novo prekleto vero ſazhel uzhiti nedol. ǀ jeſt ij pravim s'farim, kregam, inu vuzhim 1. ed. ǀ ti vuzhish 2. ed. de ſe nimamo bati Boga reshalit ǀ Logica vuzhij 3. ed. s' gruntam ſvoje govorjenje sklenit ǀ Retorica vuzhj 3. ed. tu lepu govorjenje ǀ nasha natura naſs vuzhi 3. ed. to S. hualeshnost ǀ S. Augustin vuzhy 3. ed. de shtiri ſorte lubesni ſe najde ǀ G. Bug regera, oſkerbji, inu vuzhji 3. ed. vſe ſtuari ǀ Modruſt tiga ſvejtà uuzhj 3. ed. ǀ nas vzhy 3. ed. S. Grogor ǀ S. Thomash vzhj 3. ed., de skuſi gnado ratamo deleshni podobe Boshie ǀ Dokler ta Duhouni Paster yh nevuzhi +3. ed. ǀ Grammatica drugiga nevuzhij +3. ed. temuzh prau govorit ǀ vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite 2. mn. preklinat, inu sludjat ǀ sakaj vy starishi te S. molitvi yh nevuzhite +2. mn. ǀ yh neuzhite +2. mn. de bi imeli bejshat pred skushnavo ǀ aku ty starishy lubio ſvoje otroke, inu vuzhè 3. mn. ſtrah boshj ǀ vſe Matere imajo to lastnust de ſvoje otroke vuzhe 3. mn. hodit ǀ kakor vſy Theologi uuzhe 3. mn. ǀ kateri vzhè 3. mn. po vuku ſvetiga Duhà ǀ ty lubi Svetniki Boshy naſs vuzhio 3. mn. G. Boga hualit ǀ drugi yh vuzhijo 3. mn. molit teh deſset sapuvidi Boshyh ǀ Hozhesh de tuojm otrokam dobru pojde vuzhijh vel. 2. ed.+ strah Boshij ǀ te proſsimo vuzhinaſs vel. 2. ed.+ Kiekaj gori lèteti ǀ vuzhite vel. 2. mn. yh, sfarite proſſite yh, inu ſturite vſe kar je mogozhe, de nebodò pogublene sa volo vashe sanikarnoſti ǀ kaj dobriga ijh bosh vuzhil del. ed. m ǀ ſtrah Boshy yh je vuzhjl del. ed. m ǀ Katere vednu je vozhil del. ed. m, inu, vuprashal ǀ je vuzil del. ed. m v'kakorshni viſhi imaio Altar, miso, inu skrinio te saveſſe ſturiti ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila del. ed. ž sapuvidi Boshye dershati ǀ my ſmo yh lepu vuzhili del. mn. m po tuoj sapuvidi shiveti ǀ zhe nej ſo ſvoje otrok sapuvidi Boshje vvzhili del. mn. m dershati ǀ de bi my ſe vzhili del. mn. m ǀ Matere ſo vuzhile del. mn. ž ſvoje otroke učiti se učiti se: kakor de bi hotel od vaſs ſe vuzhiti nedol. ǀ vſaj bi imeli ſe vuziti nedol. od te nepametne shivine ǀ ſe vuzhij 3. ed. antuerharsku dellu ǀ Vuzhimo ſe vel. 1. mn. tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga ǀ vuzhite ſe vel. 2. mn. vij hudobnij s'shkodo teh drugih nehati vaſhimu blishnimu shkoduati ǀ vuzhiteſe vel. 2. mn. vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel … ali malat kateri ſe nej poprej vuzhil del. ed. m ǀ de bi Se od njega vuzhili del. mn. m ǀ Vy shene de ſi, lih nihdar nejste rajtat ſe vuzhile del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.