eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

čistúnski čistúnska čistúnsko pridevnik [čistúnski] ETIMOLOGIJA: čistun
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən] FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč.
ETIMOLOGIJA: čudo
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki] STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: kmet

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

aristótelski -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo: aristotelska logika / večina njegovih aristotelskih del še ni objavljena
birokrátski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na birokrate ali birokracijo: državni birokratski aparat, sistem; birokratski postopki, zapleti; birokratska logika, miselnost; birokratske organizacije; birokratsko kolesje; birokratsko poseganje v razvoj / birokratski obraz; birokratski odnos do državljanov; birokratska formalnost, natančnost, togost; birokratska latovščina; birokratske napake, zahteve; birokratsko zavlačevanje
eleátski -a -o prid. (ȃ)
filoz. nanašajoč se na starogrško filozofsko smer, po kateri je bit večna, enotna in nespremenljiva: filozofi eleatske šole / eleatska logika
formálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na formo:
a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja
b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države
c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen
2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost
3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda
♦ 
filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; pravn. formalno pravo pravna pravila, s katerimi se oblikujejo, utrjujejo in pravno varujejo pravila materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole
idêjnik -a m (ȇ)
knjiž. kdor se zavzema za kako idejo: njegove pesmi kažejo idejnika in doslednega logika
imanénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. lastnost, značilnost imanentnega: logika imanence zgodovinskega gibanja / upoštevati načelo estetske imanence
jurístovski -a -o prid. (ȋ)
pravniški, jurističen: juristovska praksa / ekspr. hladna juristovska logika
lógičen -čna -o prid., lógičnejši (ọ́)
1. nanašajoč se na logika 1: logični pojmi, principi, zakoni; logične teorije
2. ki upošteva zakone logike: priti do logičnega zaključka; biti sposoben logične analize; sposobnost logičnega izražanja, mišljenja; logično sklepanje / govoriti brez logične zveze; logično branje smiselno
3. ki se glede na stanje, položaj pričakuje: logičen razvoj; tak čustven izbruh je v tem primeru logičen; to je logična posledica njegovega ravnanja
● 
ekspr. vzgajal je z logično doslednostjo zelo veliko, popolno
♦ 
elektr. logični element osnovni sestavni del naprav, konstruiranih na osnovi matematične logike; logični operator; filoz. logični sklep sklep, ki upošteva zakon logike; logični pozitivizem filozofska smer, ki iz znanosti izključuje vse, česar ni mogoče preveriti; gled. pri podajanju teksta paziti na logični akcent na to, da je poudarjena beseda, stavek, ki predstavlja miselno jedro; pravn. logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike
lógika -e ž (ọ́)
1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje načela pravilnega mišljenja in oblike sklepanja: elementi logike; katedra za logiko; strokovnjak za logiko
// s prilastkom ta disciplina, vezana na določenega logika, določeno filozofsko smer: aristotelska logika / dialektična logika o načelih pojmovanja dialektičnega razvoja narave, družbe in mišljenja; formalna logika o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; simbolna ali matematična logika ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih
2. logično mišljenje, sklepanje: prevzela ga je logika v njegovih govorih; njegova ostra in hladna logika / odkriti nasprotnikovo logiko način mišljenja, sklepanja; slabš. to je ženska logika mišljenje, sklepanje, ki sloni na čustvovanju; ekspr. avtor z neizprosno logiko odkriva znamenja propadanja
3. knjiž., s prilastkom zakonitost, določenost: ekonomska, gospodarska logika; logika nadaljnjega razvoja, revolucije / sintaktična logika stavka / življenje s svojo logiko / publ. stvari se razvijajo po neki širši logiki razvoja ne glede na to, kdo je na oblasti
4. do 1848 prvi letnik filozofije: tisto leto je bil že v logiki
● 
ekspr. kje je v tvojih trditvah logika tvoje trditve niso logične; ekspr. v pravljičnem svetu z železno logiko zmaguje dobro nad zlim vedno, dosledno; ekspr. ravnati se po logiki srca, ne po logiki razuma glede na čustva, ne glede na razum; ekspr. to sklepanje je sprto z logiko ni logično
logístika -e ž (í)
1. načrtovanje, organizacija in koordinacija premika, prevoza česa, koga od začetne do ciljne točke: stroški logistike; vodja logistike; strokovnjak za logistiko; nabava, proizvodnja in logistika / poslovna, transportna logistika / področje logistike; študij logistike; fakulteta za logistiko
// organizacija in koordinacija medsebojno odvisnih delovnih enot, faz kakega procesa: doreči logistiko delovanja koalicijskih strank
2. voj. oskrbovanje oboroženih sil z materialnimi sredstvi ter gradnja in vzdrževanje vojaških objektov: vojskovodja se je zavedal pomena logistike, zato je zaščitil oskrbovalne poti / vojaška logistika
3. filoz. simbolna logika: osnove logistike
matemátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na matematiko: matematični obrazec, simbol, zakon; matematično pravilo, sklepanje / matematična razprava / matematična jasnost, natančnost; matematično-statistične metode / rešiti matematično nalogo / knjiž. izražati se v matematičnem jeziku / ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno
♦ 
filoz. matematična logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih; fiz. matematično nihalo nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice; jezikosl. matematična lingvistika jezikoslovje, ki uporablja načela in metode matematike; mat. matematični dokazi dokazi, pri katerih se uporabljajo matematične metode; matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki; matematična analiza analiza z matematičnimi sredstvi; matematična formula
modálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na modus:
a) modalne slovnične oblike / modalni glagol naklonski glagol
b) modalne kategorije klasične ontologije / modalna logika logični sistem s takimi odnosi, kot so nujnost, možnost in verjetnost ter njihove negacije
c) modalna ritmika
mŕzel -zla -o [mərzəu̯prid. (ȓ)
1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke
// ki vzbuja, povzroča občutek mraza: mrzel veter; nasloniti se s čelom na mrzel zid / ekspr.: mrzli bajoneti; mrzli lunini žarki; mrzle zvezde; mrzlo zimsko nebo
// ki ima temperaturo okolice: leči v mrzlo posteljo; mrzla prha; umivati se v mrzli vodi; piti mrzlo mleko / preživeti zimo v mrzli sobi nezakurjeni; peč je še mrzla / postreči z mrzlimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; mrzla večerja večerja iz mrzlih jedi
2. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: mrzel nasmeh; premeril ga je z mrzlim pogledom; mrzel sprejem; odgovoriti z mrzlimi besedami / ekspr. oditi v mrzlo tujino / ekspr., v povedni rabi do njega je bila zmeraj mrzla neprijazna, sovražna
3. ki se ne da vplivati čustvom; hladen: mrzel znanstvenik / to mu narekuje mrzli razum; mrzla logika, razsodba; mrzlo opazovanje v naravoslovju / ekspr. mrzla sovražnost
// nav. ekspr. ki ne izraža čustev: mrzla glasba, lepota; mrzle oči / lep, a mrzel človek
4. knjiž. zelo neprijeten, tesnoben: mrzel molk; mrzel strah; mrzla groza; spreletela ga je mrzla slutnja / mrzla barva neugodno delujoča
● 
mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; mrzli stric očetov ali materin bratranec; nizko samo poskusi me udariti, pa boš mrzel te bom ubil; mrzle barve modra, zelena, siva barva; ekspr. biti mrzle krvi ne vdajati se čustvom; nar. mrzla žlahta daljno sorodstvo; ekspr. ima mrzlo srce ni dostopen za ljubezen, sočutje; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost
♦ 
agr. mrzli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju navadno ne segreje; mrzla tla tla, pri katerih je voda blizu površine; lov. mrzla sled sled, pri kateri je dah ohranjen le pri tleh; med. mrzli obkladek; meteor. mrzli dan dan s temperaturo pod 0 °C; mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl mrzel zrak; mrzla fronta del atmosferske fronte, kjer prodira mrzel zrak; tekst. mrzli otip otip, ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti; hladni otip
nàdrazúmski -a -o prid. (ȁ-ȗ)
ki presega razumsko dojemanje, spoznavanje: nadrazumska logika glasbe; trdil je, da so nekatere resnice nadrazumske
noétika -e ž (ẹ́)
filoz. spoznavna teorija, gnoseologija: noetika, logika in druge filozofske discipline
objektívnost -i ž (ȋ)
1. lastnost, značilnost objektivnega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove objektivnosti; zaupati v objektivnost komisije / razumska, znanstvena objektivnost / objektivnost podatkov
2. filoz. kar je, obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja: priznavati, raziskovati objektivnost; za tega filozofa je čista logika znanost o idealnih objektivnostih
okostenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. spremeniti se v kost: hrustanec okosteni
// med. bolezensko otrdeti zaradi zakostenitve ali poapnenja: mišica okosteni
2. ekspr. postati nesposoben za sprejemanje novosti: bil je eden redkih filologov, ki ni okostenel; okostenel je v svoji stroki / navade lahko okostenijo / publ. tradicionalna logika je okostenela v shemo je postala shema
plenílski -a -o [plenilski in pleniu̯skiprid. (ȋ)
nanašajoč se na plenilce ali plenjenje: plenilski pohod; plenilske čete, horde, tolpe / zasebni plenilski interesi; plenilska logika, mentaliteta; plenilske sposobnosti; plenilska strast plenilna / slabš. plenilski kapitalizem / plenilski dinozavri; plenilske ptice, ribe, žuželke; plenilske vrste, živali
polovíčarstvo -a s (ȋ)
nav. slabš. lastnost ali ravnanje polovičarja: ostro kritizirati, napadati polovičarstvo / logika ne pozna polovičarstva nedoslednosti, neusklajenosti / zaradi svojega polovičarstva je izgubil večino dobrih odjemalcev
právniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pravnike: pravniški poklic; pravniško zborovanje / ekspr. hladna pravniška logika / pravniški študij pravni študij
rebelírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. upirati se: najemniški vojaki rebelirajo / rebelirati proti komu, zoper kaj / logika rebelira proti taki razlagi pesnitve nasprotuje
simbólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na simbol: simbolen pomen sveče; simbolna govorica barv; mati je tu simbolna podoba domovine / simbolno prikazovanje človekovih strasti / simbolna drama simbolistična drama; simbolno število po ljudskem verovanju število, ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen
♦ 
adm. simbolno označevanje samoglasnikov v stenografiji označevanje samoglasnikov s spreminjanjem oblike, položaja sosednjih soglasnikov; filoz. simbolna logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih
šépast -a -o prid. (ẹ́)
1. ki zaradi krajše ali bolne noge neobičajno hodi: šepast človek; bil je šepast in grbast / šepast konj / šepasta noga
2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepast stol; omara je že stara in šepasta
// ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepasti verzi; tvoja logika je šepasta / njegova angleščina je zelo šepasta slaba, nepravilna
transcendentálen -lna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski: iskati tolažbe v transcendentalnih upih; vera v nesmrtnost duše in transcendentalne sile
2. filoz., po Kantu nanašajoč se na pogoje spoznavanja, neodvisne od izkustva: logika in matematika sta transcendentalni znanosti / transcendentalna metoda; transcendentalna zavest / transcendentalna filozofija
// ki je pred izkustvom in ga omogoča: človekova možnost govorjenja je transcendentalna; transcendentalno spoznanje / človekov transcendentalni svet
3. knjiž. nedoumljiv, nespoznaven: umetniško delo transcendentalne globine; transcendentalno bivanje človeka
// od stvarnega, čutno zaznavnega zelo oddaljen: realistična in transcendentalna podoba življenja / transcendentalno omalovaževanje družbenih vprašanj; sam.: nasprotje med stvarnim in transcendentalnim
vèčvalénten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini: večvalentne kovine
 
filoz. večvalentna logika logika, ki ima več logičnih vrednosti
véda1 -e ž (ẹ́)
1. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj: znanost se deli na vede, vede pa na discipline; veda, ki proučuje, raziskuje staranje, se imenuje gerontologija; metode, odkritja kake vede; matematika, fizika in druge vede / družbene, naravoslovne vede; jezikoslovje, pravo in druge duhovne vede katerih predmeti so rezultati človekovega duhovnega ustvarjanja; botanika je empirična, logika pa teoretična veda; geološka, literarna, navtična, pravna, zdravniška veda; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture; publ. etnologija, zgodovina in druge nacionalne vede pomembne za uveljavljanje, zavedanje posameznega naroda; šola za politične vede; tehnične, uporabne vede; heraldika, numizmatika in druge pomožne zgodovinske vede
// navadno s prilastkom celota spoznanj te dejavnosti: proučevati, študirati literarno vedo; teorija politične vede
2. zastar. znanje: imeti obsežno vedo; človek velike vede
3. zastar. veščina, spretnost: izuriti se v orožju in drugih vedah

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

aristotelski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
aristotelska aristotelsko in aristotelovski aristotelovska aristotelovsko pridevnik
IZGOVOR: [aristótelski] in [aristótelou̯ski]
Boolov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Boolova Boolovo pridevnik
IZGOVOR: [búlou̯], ženski spol [búlova], srednji spol [búlovo]
ZVEZE: Boolova algebra

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lógika -e ž, pojm. (ọ́) strokovnjak za ~o; poud. ~ nadaljnjega razvoja |zakonitost, določenost|
simbólen -lna -o (ọ̑) Pomen barv na sliki je ~
simbólni -a -o (ọ̑) filoz. ~a logika
simbólnost -i ž, pojm. (ọ̑)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

lógika -e ž
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik simbolna logika
GLEJ ŠE SINONIM: zakonitost
GLEJ ŠE: sklepanje

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dómina Frazemi s sestavino dómina:
pádati kot dómine, podírati se kot dómine, podréti se kot dómine, popádati kot dómine, teoríja dómin
káča Frazemi s sestavino káča:
dólg kot jára káča, gojíti káčo na pŕsih, gréti káčo na pŕsih, iméti jêzik kot káča, iméti káčo v žêpu, káča [je] v žêpu, kàkor [da] bi káča píčila kóga, kàkor [da] je káča píčila kóga, kàkor jára káča, kot bi káča píčila kóga, kot jára káča, [kot] povést o jári káči [in stêklem pólžu], píčiti kàkor káča, redíti káčo na pŕsih, síkati kàkor káča, síkati kot káča, síkniti kàkor káča, s káčo v žêpu, skrívati kàj kot káča nôge, tajíti kàj kot káča nôge, vléči se kàkor jára káča, vléči se kot jára káča [in stekel polž], zvíjati se kàkor kača, zvíjati se kot káča, zvíti se kot káča
obràz Frazemi s sestavino obràz:
glédati smŕti v obràz, krí je zalíla kómu obràz, ne môči poglédati v obràz kómu, obràz se je podáljšal kómu, obràz se je zmračíl kómu, pokazáti svój právi obràz, povédati kómu resníco v obràz, povédati v obràz kómu kàj, smejáti se v obràz kómu, sóditi kóga po obrázu, vréči kómu rokavíco [v obràz], z dvéma obrázoma, zabrúsiti kómu resníco v obràz, zréti smŕti v obràz
pléva Frazemi s sestavino pléva:
delíti pléve od zŕna, ločíti pléve od zŕna, ločíti pléve od zŕnja, ločíti zŕnje od plév, ločíti zŕno od plév
zvézda Frazemi s sestavino zvézda:
bíti pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod sréčno zvézdo, bíti zapísan v zvézdah, kovánje v zvézde, kováti kóga/kàj v zvézde, píše v zvézdah, poséči po zvézdah, rodíti se pod nesréčno zvézdo, rodíti se pod sréčno zvézdo, séči po zvézdah, ségati po zvézdah, ségati za zvézdami, vídeti vsè zvézde

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

analogȋja -e ž
epilọ̑g -a m
logarítem -tma m
lọ́gičen – glej lọ́gika
lọ́gičnost – glej lọ́gika
-logȋja -e ž drugi člen tujih zloženk
lọ́gika -e ž
monolọ̑g -a m
prolọ̑g -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lōgika, f. nauk o mišljenju, umoslovje, die Logik.

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

logika samostalnik ženskega spola

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

logika ž logika: Logica im. ed. vuzhij s' gruntam ſvoje govorjenje sklenit (III, 14) ← lat. logica ← gr. λογική (τέχνη) ‛dialektika, veščina razmišljanja’

Pravni terminološki slovar

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

právna lógika -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kombinacíjska lógika -e -e ž
mêhka lógika -e -e ž
sekvénčna lógika -e -e ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Ali je besedna zveza »izključno samo« smiselna?

Ali je besedna zveza izključno samo smiselna?

Branje decimalnih zapisov

Samostalnik za decimalno številko je vedno v rodilniku ednine. Torej je tudi pridevnik v rodilniku ednine: prevoženega 242,5 kilometra, preskočenega 2,32 metra in plačanega 2,2 evra, kajne? Je tako tudi v teh primerih:

  • Po prevoženega 242,5 kilometra je bil najboljši francoski kolesar.
  • V skoku v višino pa je s preskočenega 2,32 metra zmagal Rožle Prezelj.
  • Zaradi plačanega 2,2 evra je planil v jok.

Bi to brali: po prevoženega dvesto dvainštirideset celih pet kilometra, s preskočenega dve celi dvaintrideset metra, zaradi plačanega dve celi dve evra? Ali kako?

Pridevnik bi lahko izpustili, pa ga nočemo.

Pa še to. Kako preberemo: Tečaj se je ustavil pri 2,3 EUR?

Ime logične naloge: »futošiki«

futoshiki ali futošiki Kako se v slovenščini pravilno zapiše ime te logične naloge?

Kdaj uporabiti »simbolno« in kdaj »simbolično«?

V zadnjih letih sem opazil, da v medijih nihče več ne uporablja izraza "simbolično", povsod slišimo samo še "simbolno" – tudi na javni RTV, kar me zelo moti. Po mojem prepričanju je precej večkrat smiselna uporaba simbolično, saj se simbolno nanaša zgolj na simbol (sveča, sidro, srce..). Zato mislim, da je pravilno: simbolično dejanje, simbolična slika, simbolično darilo ipd.. Kaj menite vi?

Pisanje vejice pri ponavljajočih se medmetih

Zakaj se med medmeti ko ko ko in podobnimi, ki so sestavljeni iz večjega števila ponavljajočih se besed, ne piše vejice? Kdo si je to izmisli? Kdaj je ta sprememba nastala? Zakaj ni vnesena v pravopis?

Kakšna je smiselnost in logika omenjenega pisanja? Koliko ponovljenih medmetov mora biti brez vmesne vejice? Če napišem ko ko ko, je pravilno, če pa napišem ko ko ko ko, pa mora biti pred zadnjim ko vejica? Zakaj se v gimnaziji poučuje, da je cap, cap sprejemljiv zapis, čiv, čiv pa ne? Je pri pisanju medmetov sploh kako pravilo, ali je vse bolj ali manj podvrženo presoji učiteljev oziroma lektorjev.

Zame ni vseeno, če napišem ha, ha, ha ali hahaha, sploh pa se mi zdi neumno pisati ha ha ha, saj gre vendar za melodijo stavka in njegovo dramatičnost, ki jo z zapisom ha ha ha ne dosežem. Kako medlo izgleda, če zapišem cop cop cop in koliko več dramatike je v zapisu cop, cop, cop. Prvo izgleda, kot da se je nekdo zatipkal, drugo pa dramatično poudarja dogajanje, ko se nekaj neznanega približuje.

Lepo prosim, če mi lahko napišete kaj več o tem, ali pa mi pomagate najti primerno literaturo. Naj poudarim, da na internetni strani slovenskega pravopisa ni zapisov medmetov brez vmesne vejice. Kje torej iskati pravilno, zapovedano pisavo medmetov.

R. Č.

Pregibanje polcitatno pisanih tujih imen z opuščajem

Kako zapišemo lastno ime McDonald's v primeru Jedli smo v McDonald'su?

Prevajanje občnoimenskih prvin zemljepisnih imen

Zakaj se v nekaterih večbesednih zemljepisnih imenih občnih sestavin ne prevaja (primer: New York)?

Tvorba preteklih pogojnikov: Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb

V otroški pesnitvi Juri Muri v Afriki je mogoče najti tudi verz:

Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb.

Tovrstna oblika tvorbe preteklih pogojnikov (da glagol v pretekliku) je standardna v hrvaščini, v slovenščini pa se zdi izjemno redka. Zanima me, ali je mogoče še te redke primere označiti za tujerodne ali ima omenjena stavčna logika vendarle svoje mesto tudi v okviru slovenskega knjižnega jezika?

Število zadetkov: 63