Ali so besede »monitor«, »blog«, »fjord« izposojenke ali tujke?Ali so besede tipa monitor, blog, fjord izposojenke ali tujke?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Armahanus m osebno lastno ime
Armahan:
Inu Trithemius, kakor tudi Armachanus im. ed. pisheo, de tudi MARIA Diviza je bila v' letej Bratauszhini (IV, 311) Jákob Usêrij Armahán, srlat. Jacobus Usserius Armachanus, avtor knjige Historia Dogmatica de Scripturis et sacris vernaculis (London 1689)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brexit samostalnik moškega spolaizstop Velike Britanije iz Evropske unije, izglasovan na referendumu 23. junija 2016
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čémbalo2 čémbala samostalnik srednjega spola [čémbalo] glasbilo s tipkami, pri katerem ob pritisku na tipko jeziček brenkne struno; SINONIMI: čembalo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Cembalo) iz it. cembalo < lat. cymbalum, glej ↑cimbale - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
distánca Frazemi s sestavino distánca:
držáti kóga na distánci,
držáti se na distánci,
glédati na kóga/kàj z distánco,
poglédati na kóga/kàj z distánco
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
estuárij -a tudi estuár -ja m (á) geogr. lijasto, z morsko vodo zalito ustje reke: London stoji ob estuariju Temze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fónd Frazemi s sestavino fónd:
čŕni fónd
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
FreudPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
avstrijski nevrolog in psiholog
IZGOVOR: [frôjt], rodilnik [frôjda]
BESEDOTVORJE: Freudov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Ime novega britanskega kralja – »Charles III.« ali »Karel III.«Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?
Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kóder3 [kodər] vez. (ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder je divjal vihar, je drevje polomljeno / zapelji, do koder moreš; odšel je v kraj, od koder ni vrnitve // za izražanje poljubnosti prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder hodi, ga spremljajo otroci // zastar. za izražanje kraja, na katerem se dejanje dogaja; kjer2: potoval je v London, koder živijo njegovi sorodniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
koncéntrični méstni tlóris -ega -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kóprc kóprca in kôprc kôprca samostalnik moškega spola [kópərc] in [kôpərc] 1. vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih in nitastimi deljenimi listi; primerjaj lat. Anethum graveolens; SINONIMI: sladki janež 1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
2. rastlina nižje rasti z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, ki raste na morskih obalah, ali del te rastline; primerjaj lat. Crithmum maritimum; SINONIMI: morski koprc, iz botanike navadni morski koprc
3. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: janež, sladki janež
STALNE ZVEZE: morski koprc, navadni morski koprc ETIMOLOGIJA: ↑koper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
laburističenPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [laburístičən], ženski spol [laburístična], srednji spol [laburístično]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
LondonPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske
IZGOVOR: [lóndon], rodilnik [lóndona]
BESEDOTVORJE: Londončan, Londončanka, Londončanov, Londončankin, londonski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Lóndon -a m, zem. i. (ọ̑) |glavno mesto Velike Britanije|: v ~ulóndonski -a -o (ọ̑)Lóndončan -a m, preb. i. (ọ̑)Lóndončanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
London -a [lándon] m, oseb. i. (ȃ) |ameriški pisatelj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
lóndonski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na London: ogledovati si londonske znamenitosti / londonska megla; publ. londonski sporazum londonski memorandum
● ekspr. danes je prava londonska megla zelo gosta megla
♦ agr. londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi; zgod. londonski memorandum 5. oktobra 1954 podpisani memorandum o soglasju med vladami Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Italije in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju; londonski pakt pogodba med antanto in Italijo leta 1915 glede ozemlja Avstro-Ogrske, ki ga Italija dobi, če stopi v vojno na strani antante; londonska begunska vlada jugoslovanska vlada, ki je od 6. avgusta 1941 do konca vojne delovala v Londonu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
londonskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [lóndonski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Londonski memorandumPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [lóndonski memorándum], rodilnik [lóndonskega memoránduma]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
mésto Frazemi s sestavino mésto:
iméti glávo na právem méstu,
iméti srcé na právem méstu,
postáviti stvarí na právo mésto,
srcé na právem méstu,
véčno mésto
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
monocéntrična aglomerácija -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
mŕtvi Frazemi s sestavino mŕtvi:
boríti se na žíve in mŕtve,
boríti se za žíve in mŕtve,
dréti se za žíve in mŕtve,
kričáti na žíve in mŕtve,
na žíve in mŕtve,
nalíti se do mŕtvega,
napíti se do mŕtvega,
opíjanje do mŕtvega,
opíjati se do mŕtvega,
pobíti kóga do mŕtvega,
premlátiti kóga do mŕtvega,
pretépati kóga do mŕtvega,
pretêpsti kóga do mŕtvega,
pretêpsti kóga na žíve in mŕtve,
za žíve in mŕtve
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
nikóli Frazemi s sestavino nikóli:
da nikóli tegà,
da [še] nikóli takó,
kot še nikóli [(po)préj],
o svétem Nikóli
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
nòž Frazemi s sestavino nòž:
bíti [si] na nòž,
bòj na nòž,
bojeváti se na nòž,
boríti se na nòž,
držáti nòž na gŕlu kóga,
ígra na nòž,
igráti na nòž,
íti na nòž,
íti pod nòž,
izostrén kot nòž,
kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé,
kot nòž v hŕbet [kómu/čému],
mórati pod nòž,
nabrúšen kot nòž,
nastáviti kómu nòž na gŕlo,
nòž na gŕlu kóga,
nòž v hŕbet [kómu/čému],
óster kàkor nòž,
óster kot nòž,
postáviti kàj na nòž,
zabôsti kómu nòž v hŕbet,
zaríniti kómu nòž v hŕbet,
zasadíti kómu nòž v hŕbet
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ójnica Frazemi s sestavino ójnica:
skakáti čez ójnice,
skočíti čez ójnice,
skočíti v [zakónske] ójnice,
skók čez ójnice
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Podomačevanje tujih zemljepisnih imen: imena krajev
Zanima me, zakaj je v SP ime države Mjanmar zapisano podomačeno, njenih mest pa ne (npr. Yangon, Mandalay namesto Jangon, Mandalaj).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pohitéti -ím dov., pohítel (ẹ́ í) 1. hitro iti, oditi: pohitela je domov;
pohiteti nazaj, za kom;
pohiteli so po zdravnika;
mimo sosedove hiše je zelo pohitel // ekspr. iti sploh: v London bo pohitel z letalom; pohiteli so mu čestitat; pren. njegova misel je večkrat pohitela v rojstni kraj 2. hitro narediti, opraviti kaj: pohiti, se že mudi;
delavci so pohiteli, da so še isti dan končali;
pohiteti z delom, z odgovorom;
z nedoločnikom pohiteti narediti nalogo
● ekspr. vsi sošolci hodijo plesat, je pohitel fant hitro rekel, povedal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
postája -e ž (ȃ) 1. kraj, prostor, kjer se zaradi vstopanja, izstopanja potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva: na postaji je čakalo veliko potnikov;
izstopili bomo na naslednji, prvi postaji;
vmesne postaje;
ta vlak ustavlja na vseh postajah;
začetna in končna postaja / avtobusna, metrojska, tramvajska postaja; spodnja, zgornja postaja žičnice // v zvezi železniška postaja osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki: srečala sta se pred železniško postajo; graditi novo železniško postajo / biti v službi na železniški postaji / šef postaje // kraj, prostor, kjer je taka zgradba: mesto ima štiri železniške postaje; iskati železniško postajo; vlak je zapeljal v postajo / potniška, tovorna postaja 2. nav. ekspr. kraj, prostor, kjer se kdo za krajši čas ustavi, zadrži: Pariz je bila le vmesna postaja na poti v London / v gostilni je bila njihova prva postaja // pog. krajši postanek: delal je postaje 3. s prilastkom organizacijska enota negospodarske organizacijea) ki zunaj sedeža te organizacije opravlja njeno dejavnost v zmanjšanem obsegu: vodja lekarniške postaje;
veterinarska, zdravstvena postaja / policijska postaja organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne policije enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni prometb) ki opravlja določeno dejavnost te organizacije: meteorološka postaja;
nezgodna postaja;
obveščevalna postaja gorske reševalne službe;
poklicati reševalno postajo;
postaja za transfuzijo krvi // kraj, prostor, kjer se opravlja kaka dejavnost sploh: oskrbovalna postaja; nekdaj preprežna postaja / karantenska postaja v orientalskem okolju prostor, stavba, kjer morajo ostati popotniki ali ladje zaradi karantene4. naprave, ki omogočajo kako dejavnost: na otoku so postavili prisluškovalno postajo;
oddajna, sprejemna postaja;
radarska postaja / signal ljubljanske radijske postaje; televizijska postaja / poiskati določeno postajo poiskati valovno dolžino določenega (radijskega) oddajnika / vesoljska postaja naprava v vesolju za pristajanje in oskrbovanje vesoljskih ladij5. nav. ekspr. kraj, kjer je kdo določen čas živel: Jesenice so ena od postaj njegovega življenja / naštel je postaje svoje službe // čas, doba v življenju, razvoju česa: najvažnejše postaje njegovega življenja / to je zadnja postaja njenih ljubezenskih zgodb
● ekspr. prehodili so vse postaje na svoji trnovi poti veliko so pretrpeli; ekspr. tehniška šola ne bo tvoja zadnja postaja šolanja ne boš končal s tehniško šolo
♦ elektr. napajalna transformatorska postaja; razdelilna, relejna postaja; mont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; rel. postaja križevega pota vsaka od slik križevega pota; urb. čelna postaja; žel. namembna, odhodna postaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
prebukírati -am dov. (ȋ) tur. žarg. 1. premestiti gosta, potnika: prebukirati v drug hotel / prebukirati goste; prebukirali so tudi nekaj potnikov za London / prebukirati let 2. zapisati v knjigo rezervacij več gostov, kot ima hotel ležišč: prebukirati deset gostov / organizatorji so prebukirali prireditev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
svetôvno mésto ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ŠilecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [šíləc], rodilnik [šílca]
BESEDOTVORJE: Šilčev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
trikótnik Frazemi s sestavino trikótnik:
ljubézenski trikótnik
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
tù1 prisl. (ȕ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: tu sem že pol ure, njega pa od nikoder;
naj eden ostane tu / tu pri tebi mora biti; tu, pred vsemi sorodniki, sem ti stvar izročil; tu, kjer stojim, je lep razgled / kje si? Tu; krmar! Tu, kapitan; pri govorjenju po telefonu, radiu tu vodja oddelka / od tu do mesta ni več daleč od tod; star. le-tu ne bomo varni tu(le)// izraža kraj ali organizacijo, ustanovo, kjer govoreči je, dela: tu imam veliko prijateljev; tu ostanem še kako leto; delati moraš tu in v Nemčiji; ljudje tu so delavni in gostoljubni / tu poleg stanuje zdravnik / seveda vam bomo pomagali, saj zato smo tu; publ. London. Tu so objavili rezultate preiskave 2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem: da, tu je avtomobil začelo zanašati;
to tu je treba odstraniti;
tu zavije pot na levo / tu me boli / kaj imate tu, je pokazal na kovček / tu se podpišite / ta sodelavec tu vam bo vse pojasnil; tu zadaj za knjigami je spravljen denar / vznes., kot napis na nagrobniku tu počiva XY; kot napis na spominski plošči tu se je rodil XY // izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali v njegovi roki, kjer je komu na razpolago: ali imate pero? Izvolite, tu je; na, tu imaš denar / naj bo, tu imate avtomobil, pa se odpeljite / ob iztegu roke kot znak za sklenitev dogovora, kupčije ali za spravo tu je moja roka; pog., pri udarcu na, tu imaš za tvoje jezikanje 3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela: tu beri počasi, mu je s prstom pokazal drugi odstavek;
avtor članka tu navaja drugačne številke kot na začetku;
da, tu sem se pri računanju zmotil / napisal je več pesmi, tu objavljamo eno; tako je tu, v tem filmu, prikazano // izraža mesto govorjenja, pisanja, na katerem se govoreči, pišoči nahaja ali ki temu mestu neposredno sledi: o tem sem že govoril, pisal, tu naj dodam le še naslednje; že tu želim poudariti, da se s predlogom strinjam // izraža mesto govorjenja, mišljenja glede na vsebino, določeno s predhodnim ali neposredno sledečim besedilom: znižal je ceno na milijon in tu nepopustljivo vztrajal; na sestanku so govorili o novem zakonu. Tu se je izoblikovalo več stališč / tu, pri človekovi naravi, se je kritik ustavil 4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine: slišiš govorjenje, tu ni več dvoma, oni so;
tu je vsako razpravljanje odveč, glasujmo;
tako je odločil gospodar in tu nič ne pomaga / tako je pač, tu ni kaj; ekspr. veš kaj, tu se pa vse neha / ekspr. kdo je tu odgovoren. Tu je skupnost otroškega varstva, tu je zdravstvo, tu so sindikati 5. izraža neposredno predhodno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve: tako je prav, in tu je udaril po mizi;
tu je zagrozil s pestjo, kaj se to pravi;
jaz grem v Ameriko, tu je nekoliko zajecljal, zaradi pijače 6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja: prišli so do reke in tu se film konča;
tu ga zbudi iz sanjarjenja divji krik // izraža mesto, točko v času, določeno s sobesedilom: celo tu, ob koncu stoletja, se pojavljajo take zahteve; od tu naprej se začenja drugo obdobje 7. v povedni rabi izraža navzočnost ali neposredno prihodnost česa glede na čas govorečega ali glede na čas predhodnega besedila: pomlad je tu;
žetev bo kmalu tu / da, da, leta so tu / kosilo je tu, izvolite 8. v zvezi s tam izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa: tu je dobil nekaj, tam nekaj;
tu eden, tam eden, pa se nabere / delal je zdaj tu zdaj tam; tu pa tam raste kako drevo / moj sin tu, moj sin tam, pa vsak mesec potovanja izraža pogostnost omenjanja, navajanja izraza moj sin
● naredil bom, kakor tu sedim izraža podkrepitev trditve; tu in tam se opije; tu pa tam še srečam kakega sošolca; sam.:, knjiž. resnica našega tu, našega sveta; prim. tuintam, tupatam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
túš Frazemi s sestavino túš:
doživéti hláden túš,
[kot] hláden túš,
tó je [kot] hláden túš
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák] navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj) ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vozôvnica-esamostalnik ženskega spolapapirnati listič, ki dovoljuje vožnjo z javnim prevoznim sredstvom
- vozovnica za kaj/koga, kam
- , vozovnica na čem
- , vozovnica po čem
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
YorkPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [jórk], rodilnik [jórka]
BESEDOTVORJE: Yorčan, Yorčanka, Yorčanov, Yorčankin, yorški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.