lopotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) star.
1. plosko, tleskajoče udarjati: lopotala je po krilu, da bi iztepla prah / golob lopota s perutmi
2. ekspr. hitro, nerazumljivo govoriti: niso ga razumeli, ker je lopotal / sosede so lopotale o njenem življenju govorile, pripovedovale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

lopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. klappern, Cig.; rumpeln, BlKr.; schlagen, stoßen, C.; — plätschern, mit Geräusch strömen, C.; voda v jarkih lopota, Z.; — plappern, schwatzen, Danj.-M., C.; kauderwelsch sprechen, SlGor.; — schlappen: pes juho lopoče, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.