Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lovíti -ím nedov. (ī í)
1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega: loviti bežečega; gospodinja lovi splašeno kokoš; pes me lovi; otroci se lovijo po dvorišču / udaril jo je in zavpil: ti loviš; pren., ekspr. megle se lovijo po pobočju; po zraku se lovijo snežinke
2. prizadevati si prijeti, zgrabiti kaj
a) kar se odmika: lovil je klobuk, ki ga je odnesel veter; zaman je lovil knjige, ki so padale s police
b) kar se približuje: lovili so češnje, ki jih je metal z drevesa; hodil je k reki in lovil les; loviti žogo / šport. žarg. ta vratar slabo lovi žogo
// delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: loviti curek v dlani; loviti vodo v škaf / ekspr. loviti solze v robec / ta priprava lovi dim, saje prestreza, zaustavlja / ekspr. okrasni predmeti na polici lovijo prah nanje se prah useda, na njih se nabira
3. prizadevati si z roko priti do česa, kar se premika, giblje: otrok lovi visečo igračko / deklica je lovila mater za krilo / dojenček lovi dudo z usti; lovil je vejo, da bi ne padel grabil; lovil je žebelj s kleščami prizadeval si ga je dobiti med čeljusti klešč
// ekspr. prizadevati si zajeti (kak predmet v tekočini): loviti v juhi koščke mesa; sklonil se je nad lonec in z žlico lovil fižol
// ekspr. zbirati, nabirati: vsepovsod lovi podatke za svojo razpravo / mati je lovila delo po hišah, da so se lahko preživljali iskala
4. iskati, zasledovati divjad z namenom, da se ustreli: lovci so šli lovit medveda; loviti v tujem lovišču; rad je lovil in ribaril / loviti s psi
// iskati, zasledovati živali z namenom
a) da se dobijo zaradi koristi: loviti polhe; hodila sta rake, star. rakov lovit; ribič lovi ribe / loviti na trnek, z mrežami; pren., ekspr. ta ženska te lovi v svoje mreže
b) da se dobijo sploh: lovil je kobilice in jih metal ribam; loviti kresnice; otrok lovi metulje / mačka lovi miši
// ekspr. iskati, zasledovati koga z namenom odvzeti mu svobodo: takrat so lovili mlade fante za (na) vojsko; lovijo me, kam naj se skrijem / loviti tihotapce mamil / če ga le za trenutek pustim samega, izgine od doma in kje naj ga potem lovim iščem
5. ekspr. prizadevati si kaj videti ali slišati: lovila je vsako njegovo besedo, vsak gib; nastavljal je daljnogled in lovil plezalca v steni; otrok lovi pogovor odraslih / lovil je na ušesa, kaj govorijo; pren. antena lovi glasove z vsega sveta
// naravnavati ustrezno pripravo, da bi se kaj slišalo: sedel je pred radijskim aparatom in lovil poročila; loviti signale z umetnih satelitov / med vojno so ljudje lovili tuje postaje
6. ekspr. prizadevati si priti v stik s kom, sestati se s kom: mati je hodila pred šolo in lovila profesorje; loviti zdravnika zaradi informacij
// prizadevati si pridobiti koga za moža: bil je postaven in vsa dekleta so ga lovila; tako dolgo ga je lovila, da ga je ujela / loviti ženina
7. ekspr. izraža, da bo stanje, kot ga določa samostalnik, glede na koga razmeroma hitro nastopilo: hitijo grabiti, da jih ne bi dež lovil; le pojdi, da te ne bo noč lovila / pog. videti je tak, kot da ga kap lovi da ga bo zadela kap; spanec me lovi postajam zaspan
8. v zvezi loviti sapo, zrak težko, sunkovito dihati: ves zasopel je lovil sapo; ekspr. kar sapo je lovil od razburjenja; pren., ekspr. stara harmonika je lovila sapo
● nar. babica danes lovi v sosednji vasi pomaga pri porodu; ker so dela prepozno začeli, jih bo lovil čas bodo morali hiteti; šol. žarg. ta profesor je bil znan po tem, da lovi vpraša dijaka takrat, ko ta ne pričakuje; ekspr. smrt me lovi (za vrat) kmalu bom umrl; ekspr. govornik je jecljal in lovil besede iskal primernih izrazov; ekspr. dan je treba zjutraj loviti izkoristiti za delo; šol. žarg. izpraševalec je kandidata lovil si prizadeval vprašati ga kaj, česar ne bi znal; loviti korak s časom prizadevati si prilagajati se razmeram; prizadevati si biti napreden; ekspr. vsa zmedena je lovila misli si prizadevala, da bi se zbrala; ekspr. tvoja hči in on sta malo slepe miši lovila ljubimkala; ekspr. truden je lovil stopinje za njim šel, hodil; ekspr. lovil je dekleta na sladke besede prizadeval si je pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. loviti koga za besedo izkoriščajoč sobesednikove izjave nenaklonjeno pripisovati mu določeno mnenje, pojmovanje; ekspr. lovilo nas bo za priprave na slavnost imeli bomo premalo časa zanje; publ. turisti lovijo zanimive prizore v objektive jih fotografirajo; publ. slikar lovi motiv v skicirko ga skicira, riše; lahko je s tujo roko kače loviti lahko je delati, če kdo drug opravlja nevarno delo; preg. bolje drži ga kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
♦ etn. loviti se otroška igra, pri kateri z izštevalnico določeni udeleženec začne loviti druge; navt. loviti veter v jadro naravnavati jadro tako, da se vanj upre veter; rib. loviti na črva, muho
divjád -i ž (ȃ)
divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: divjad je letos povzročila veliko škodo; v teh gozdovih je dosti divjadi; loviti divjad
♦ lov. dlakasta, pernata divjad; prehodna divjad ki ne živi stalno v istem lovišču; zaščitena divjad ki se sme loviti samo v določenem času ali se sploh ne sme loviti; vsakoletni odstrel divjadi
// ena taka žival: večkrat je prinesel kako divjad iz gozda; ujeti divjad v past
prepovédati -povém dov. (ẹ́)
povedati, sporočiti, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedal jim je govoriti o teh stvareh; gostilničar jim je prepovedal kartanje; s pogledom, z roko komu kaj prepovedati; strogo prepovedati / zdravnik mu je prepovedal težko delo / prepovedali so mu cigarete / zastar. prepovedal jim je svojo hišo vstop vanjo
// povedati, sporočiti to, navadno z grožnjo kazni: prepovedati nadurno delo; občinski organi so prepovedali točiti alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj; z odločbo, zakonom prepovedati; pisno, ustno prepovedati / pod kaznijo prepovedati
// povedati, sporočiti, navadno z grožnjo kazni
a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: prepovedati film, knjigo, nauk
b) da kaj ne sme več obstajati: prepovedati kako društvo, organizacijo / časopis je nekaj časa izhajal, nato so ga prepovedali
zaščítiti -im dov. (í ȋ)
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa neprijetnega, nezaželenega: zaščititi obraz, telo; zaščititi površino s premazom; zaščititi se s kremo, rokavicami / zaščititi rastline, roke pred mrazom
♦ avt. zaščititi avtomobil premazati, pokriti spodnji del avtomobila s snovjo, ki preprečuje rjavenje
// nav. 3. os. z obstajanjem na določenem mestu narediti, da kaj ni deležno česa neprijetnega, nezaželenega: stena jih je zaščitila pred dežjem
2. z določenim dejanjem, ravnanjem narediti, da kdo ne bi bil deležen česa neprijetnega, nezaželenega: v preiskavi je skušal zaščititi ostale osumljence / zaščititi predsednika s policisti
● po porodu se je zaščitila z uporabo kontracepcijskih sredstev je naredila, da ne bi zanosila, spočela
3. z določenim ukrepom, zakonskim določilom narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa slabega, nezaželenega: zaščititi domačo industrijo, narodno manjšino; zaščititi redke rastline, živali / zaščititi ime izdelka; zaščititi izum s patentom / zaščititi kmetijske površine pred zazidavo / zaščititi z zakonom
// z določenim ukrepom, pravnim predpisom narediti, da se kaj ne sme zmanjšati, odvzeti: zaščititi koristi, pravice koga
slép -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv: slep človek; fant je od rojstva slep; slep za barve; na starost je postal skoraj slep; slep na eno oko; gluh in slep / mladiči so še slepi / slepo oko; ekspr. njene oči so slepe od joka
// ekspr., navadno v povedni rabi ki ne opazi, dojame česa: bil je tako slep, da ni videl njenih napak / biti slep za lepote narave; včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe
2. ekspr. ki ne more razsodno misliti, presojati: od jeze, strasti slep človek; kako sem bila slepa, da sem ti verjela
// ki povzroči, da kdo ne ravna razsodno, premišljeno: slepa jeza; storiti kaj iz slepe ljubosumnosti; do tujcev so čutili slepo sovraštvo
3. ekspr. ki zaradi čustvenega odnosa do koga ni kritičen, samostojen: slepi občudovalci, oboževalci; slepi privrženci stranke / slepa pokorščina; slepo posnemanje popolnoma nekritično; slepo zaupanje brez premisleka
4. ekspr. nenačrten, naključen: slepa igra neznanih sil
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika: narediti kaj po slepem nagonu; tega ne moremo prepustiti slepemu naključju
5. ki ne opravlja svoje funkcije: slepi žep; slepa vrata / slepa bomba bomba, ki ne eksplodira
6. ki ima izhod samo na enem koncu: slepi tir; slepa ulica / loviti ribe v slepem rokavu reke
● slepi potnik potnik, ki nima voznega listka; publ. pogovori so zašli na slepi tir se na enak način ne morejo nadaljevati; svetlobni napis na slepem zidu zidu brez oken, odprtin; žaromet je še vedno slep ne sveti; ekspr. biti slep od ljubezni biti nekritičen do ljubljene osebe; ekspr. delal se je slepega in je ni pozdravil kot da je ni videl, opazil; kot da je ne pozna, ni poznal; ekspr. kupiti za slepo ceno poceni; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; ekspr. izbirati na slepo srečo naključno, nenačrtno; slepa ulica ekspr. izhoda iz te slepe ulice ni bilo iz tega zelo neprijetnega, zapletenega položaja; ekspr. prišli, zabredli smo v slepo ulico v položaj, iz katerega na videz ni izhoda; slepo letenje instrumentalno letenje; ekspr. slepo ogledalo motno, počrnelo; slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost; slepo strojepisje desetprstni sistem tipkanja, pri katerem strojepisec ne gleda na tipke; ekspr. v mraku sem popolnoma slepa slabo vidim; ljubezen je slepa zaljubljen človek ne ravna premišljeno, preudarno; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči
♦ agr. slepi sir sir, ki nima lukenj; slepo oko ne popolnoma razvito oko, ki odžene le v posebnih pogojih; anat. slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; slepo črevo na enem koncu zaprt začetni del debelega črevesa; arhit. slepo okno okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; gastr. slepa žonta maslovnik iz sladkega in kislega mleka, smetane in zakuhane moke; geogr. slepa dolina kraška dolina, ki se ob ponikvi končuje s strmimi bregovi; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; slepi podboj podboj iz neobdelanega lesa, ki omogoča suho montažo vrat, oken; kem. slepi poskus poskus, narejen brez glavne sestavine, da se ugotovi popoln učinek stranskih sestavin; les. slepi furnir furnir za podlago plemenitemu furnirju; slepa grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; med. barvno slep nesposoben za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; mont. slepi jašek jašek, ki ne sega do površja; slepa proga proga, povezana z drugimi progami samo na enem koncu; obrt. slepi ris ozek, gost, v platneni vezavi klekljan trak, ki v vijugi poteka skozi vso idrijsko čipko; strojn. slepa matica matica, ki je na eni strani zaprta; šah. slepa partija partija, ki jo igralec igra na pamet, brez šahovnice in figur; teh. slepa luknja luknja, ki ne sega skozi kaj; tisk. slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; slepo gradivo gradivo med črkami, vrsticami, ki se pri tiskanju ne odtisne; um. slepi okvir okvir, na katerega se napne platno pri slikanju; voj. slepi naboj naboj s plastično ali leseno kroglo; zool. slepo kuže pod zemljo živeči, miši podoben glodavec z zakrnelimi očmi, brez uhljev in repa, Spalax leucodon
mìš2 míši ž (ȉ í)
majhen, škodljiv glodavec z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki: miš cvili, gloda; loviti miši; bila je tiho kot miš zelo; gleda kakor miš iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; biti moker kot miš zelo; popolnoma; reven kot cerkvena miš zelo / past, strup za miši
● ekspr. ni ne tič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
♦ etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; zool. gozdna, hišna, poljska miš
rákovica -e ž (á)
1. morska žival z okroglim apnenčastim oklepom in kleščami, ki se po kopnem premika postrani: loviti, opazovati rakovice / jesti rakovice
2. mreža za lovljenje rakov: loviti z rakovicami
♦ zool. rakovice višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in slabo razvitim zadkom, Brachyura; žel. rakovica del podolžnega lokomotivnega kotla ob prehodu v pokončni kotel
mánce mánc ž mn. (ȃ)
igr., v zvezi z igrati se, iti se, loviti se loviti se (slepe miši): z otroki se igra mance; na igrišču smo se šli mance / otroci so lovili mance
● ekspr. iti se mance ne govoriti, ne ravnati odkrito
túj -a -e prid. (ȗ ú)
1. ki je last drugega, ne osebka: zaleteti se s tujim, ne svojim avtomobilom; piti za tuj denar; del ograje stoji na tujem svetu
// ki pripada drugemu, ne osebku: sesti na tuj sedež / odpreti tuje pismo / posegati v tuje pravice / paziti na tuja življenja / objavljati pod tujim imenom pod drugim, ne svojim imenom / margarina se rada navzame tujega vonja
// ki ga ima kdo drug, ne osebek: tuje skrbi mu niso mar; lastiti si tuje zasluge / prevzeti tujo zamisel; sočustvovati ob tujem trpljenju / bolnik že hodi brez tuje pomoči / vmešavati se v tuje zadeve / ekspr. bahati se s tujo učenostjo
2. ki družbeno, organizacijsko pripada drugemu, ne osebku: poslati lastne delavce in nekaj tujih; v svojo skupino je vzgojitelj sprejel še dva tuja učenca
// ki z osebkom ni v sorodstvu: za sirote skrbijo tuji ljudje; posvojiti tujega otroka / kmetje ne uporabljajo tuje delovne sile
3. ki mu osebek ne pripada: ozemlje pripada tujemu narodu, plemenu
4. v določni obliki ki ga ima, uporablja, ustvarja druga skupnost, ne skupnost, ki ji pripada osebek: sprejemati tuje navade / učiti se tuji jezik / biti tuje narodnosti
5. v katerem osebek ne živi, nima doma: ogledovati si tuje kraje; potovati po tujih deželah
6. ki je, izhaja iz drugega kraja, dežele: domači in tuji vasovalci / tuje rastline / pripoved o prihodu tujih bitij na zemljo
7. v določni obliki ki ni pripadnik države, v kateri je, se nahaja: tuji državljan, turist, vojak
// ki pripada drugi državi, ne državi osebka: letalo je zašlo v tuji zračni prostor; zasesti tuje ozemlje / tuja država država, ki ni država, katere prebivalec je osebek
// nanašajoč se na drugo državo, ne državo, katere prebivalec je osebek: tuji denar; tuja valuta / tuji prevoznik / tuji časopis; tuje blago / tuji kapital, kredit / tuje cene
8. v določni obliki ki je, izvira iz drugega jezika, ne iz jezika osebka: tuji izraz; tuja imena / besede tujega izvora
9. ki nima lastnosti, značilnih za okolje, v katerem je, se nahaja: njena čudno tuja lepota ga je očarala / v kraju se počutim tujega z okoljem, ljudmi nepovezanega
10. ki je, se nahaja v okolju, v katerega ne spada: ugotoviti tuje primesi v snovi / odstraniti iz očesa tuje telo tujek / publ. odstraniti iz skupnosti tuje elemente
11. v zvezi s si ki si po lastnostih, izvoru niso enaki, sorodni: tuje si prvine literarnega dela / kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji / angleščina je iz dveh tujih si prvin
12. ki po lastnostih, značilnostih za osebek ni običajen: njegov glas je bil tuj / sadje ima tuj priokus
13. z dajalnikom ki je tak, da ga osebek ne more razumeti, noče sprejeti: sin ji postaja tuj / glasba mu je bila zmeraj tuja; vaše ideje so mi tuje
14. ki osebku ni znan
a) iz srečanj, obvestil: na cesti me je ogovoril tuj človek; na oknu je videl same tuje obraze / kraj zanj ni več tuj; po imenu mi ni tuj, srečala se pa še nisva; ker so si bili udeleženci še tuji, so priredili družabno srečanje
b) iz predhodnega znanja: marsikomu še tuji izrazi
c) z dajalnikom iz lastnega doživetja, življenja: lakota mu v mladosti ni bila tuja
// z dajalnikom ki za osebek ni značilen: ta lastnost mu je tuja; naglica, zadrega mu ni tuja
● ekspr. ne bodi tako tuj zadržan, neoseben; ekspr. seda za tujo mizo jé pri drugih, tujih ljudeh; ekspr. lahko je s tujo roko kače loviti lahko je delati, če kdo drug opravlja nevarno delo; dom je prešel v tuje roke ni več v lasti iste družine; ekspr. živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; ekspr. tega ne sme slišati tuje uho kaka nezaželena oseba; povedati kaj skozi tuja usta z govorjenjem, besedami drugega človeka
♦ ekon. izkoriščati tuje delo delo, ki ga opravlja delavec za določeno plačilo s tujimi proizvajalnimi sredstvi; mat. tuji množici množici, ki nimata nobenega skupnega elementa; tuji števili števili, ki nimata nobenega skupnega faktorja
za2 predl., v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka v tožilniku zá- (ȃ)
I.
z rodilnikom za izražanje časa, v katerem se dejanje dogaja: za časa Marije Terezije; domov je prišla še za dne podnevi; že za mladosti je težko živel v mladosti; od svoje iznajdbe ni imel za življenja prav nič
II. s tožilnikom
1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k drugi, zadnji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: skriti se za drevo, plot; sonce je zašlo za goro, oblake / sesti za mizo
// za izražanje položaja na notranji strani česa: zatakniti revolver za pas; osa mu je zlezla za srajco / dati pero za klobuk
2. za izražanje smeri, cilja prevoznega sredstva: ladja za Dubrovnik bo odplula zjutraj; avtobus za Maribor je pravkar odpeljal / star. odpotoval je za Pariz v Pariz
3. za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje: ni se menil za njene besede; pes ga je zgrabil, ekspr. popadel za hlačnico; bati se za koga; vleči za lase; privezati konja za ograjo; izvedeti za novico, resnico; glasovati za predlog; stresla ga je za ramo; prijeti se za rob mize; potegniti, pog. pocukati za rokav; držati se za roke; zavzeti se za stvar / prizadevanje za kaj; zanimanje za koga
// za izražanje predmeta, ki je cilj dejanja: igrati za denar; prositi za miloščino, podporo; bojevati se za oblast, svobodo; poskrbeti za red / prošnja za podporo
4. za izražanje funkcije, položaja: biti za botra, pričo; izvoliti, razglasiti za predsednika; hoteti, imeti koga za prijatelja; določiti, postaviti za razsodnika, varuha / izreči se, šteti se za Slovenca
5. za izražanje omejevanja dejanja na predmet: nobenih težav niso imeli za denar; za ta letni čas je razmeroma mrzlo; zelo razvajeni so za naše pojme / zame to ni vseeno; s tem zanj še ni konec težav
// za izražanje omejevanja glede na lastnost, značilnost: biti slep za barve; len za hojo, pisanje; dovzeten za kaj; biti trden za svoja leta; občutljiv za mraz, svetlobo / sprejemljivost za vse novo
6. za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka: imeti koga za bogatega, neumnega; veljati za poštenjaka; izdaja se za zdravnika / tako ravnanje imam, štejem za napačno; razglasiti listino za neveljavno
7. za izražanje namena: imeti konja za jahanje; pripraviti meso za pečenje / iskati skladišče za blago; dobiti za darilo; klop ima tudi za ležišče; boj za obstanek; telica bo za pleme; krompir za seme; za večerjo speči kokoš / elipt. peso imamo za krave za krmljenje krav / svet za zdravstvo / iščemo delavca za k stroju; tak nisi za med ljudi za javnost, za v družbo; pripravljati se za na pot; knjige za na razstavo; ekspr. dobiti kaj za pod zob za hrano; zbuditi otroka za v šolo
8. za izražanje odnosa: ima jo za ljubico; vzeti koga za moža; najeti za pomočnico / šol. žarg. koga imate za slovenščino kdo vas poučuje slovenščino
9. za izražanje obstajanja česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik: imate kaj za popravilo; imaš kaj za žejo imaš kaj, s čimer bi se mogel odžejati; pog. imeti kaj za nabrusiti, za obleči
10. za izražanje količine časa: dela ima za tri dni; odpotovali so za ves teden; najeti hišo za vse poletje / ekspr. to si bo zapomnil za vse večne čase, za vse življenje / ekspr. za čas nam je izginil izpred oči za kratek čas, za trenutek; za hip je izgubil razsodnost / to velja za danes, za dolgo, za naprej, za vselej, za zdaj; proračun za letos je večji kot lani / v osmrtnicah za vedno nas je zapustil naš ljubi mož, oče in ded / pridi za čez poletje k nam
// za izražanje datumsko ali kako drugače določenega časa: obišče nas za novo leto; to vino pijejo za največje praznike / naročiti za osmo uro; zmenili smo se za zvečer / dogovoriti se za v soboto
// star. za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi; čez2: solata bo za nekaj dni zunaj; za nekaj minut bom nazaj / za četrt ure bova tam
11. za izražanje lastnosti, vrste: občutek za čas, hitrost, mero; honorar za članek; zaboj za drva; prostor za kadilce; spored za nedeljo; kupiti lak za nohte; ukrepi za omejevanje uvoza; učbenik za osmi razred; rok za prijave je potekel / to je poglavje zase posebno poglavje
12. za izražanje načina, kako dejanje poteka: prodati za gotovino; bežati, teči kakor za stavo; nekaj je govoril sam zase po tiho / ekspr. za silo razume nemško / krstili so ga za Janeza; star. piše se za Štefana Kovača / za gotovo vedeti zagotovo; naseliti se za stalno; za trdno skleniti zatrdno / za dobro vzeti
13. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: za tiste besede ti bo žal; nimaš se za kaj bati; jokati, razjeziti se za vsako malenkost, ekspr. za prazen nič; biti kaznovan za krajo; za to me je hotela tožiti; zaprli so ga za veleizdajo / za kazen je moral klečati
14. za izražanje mere: umakniti se za korak; biti za ped manjši; hiši sta oddaljeni za streljaj / ekspr. za las so ušli nesreči / do vrha je za dobro uro hoda; goriva, hrane imajo za mesec dni / poceniti za deset odstotkov; biti močen za dva; reka je narasla za dvajset centimetrov; zaostajati za pet točk / za koliko je zavarovan; imeti denar za sproti; povečati za štirikrat; ustavi vsaj za toliko, da nekaj spijemo
15. za izražanje zamenjave: bom jaz plačal za brata; prodajati šmarnico za cviček; zamenjati travnik za njivo; prodati kaj za vrednostne papirje / predsednika ni bilo. Zanj je podpisal tajnik
♦ zal. za založbo Peter Novak
16. za izražanje vrednosti česa: angleščino je znal za odlično; bankovec za sto evrov / ekspr. hiše ne proda za noben denar, za nič, za vse na svetu nikakor ne proda
17. za izražanje podkrepitve trditve: za božjo voljo, pazi na svoje besede; pog., ekspr. tega si za hudiča ni dal dopovedati nikakor; pog. zvečer bom za primoj prišel zagotovo; pog., ekspr. kaj, za vraga, naj vam še dam
III. z orodnikom
1. za izražanje položaja
a) na drugi, zadnji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: za hišo imajo lep vrt; postaviti se, teči za kom; otroci so stali v vrsti za materjo; riba se je pognala za mušico; izginiti za ovinkom; prisluškovati za vrati / dokumenti so bili zadaj za knjigami; zadaj za vasjo je igrišče
b) na notranji strani česa: za srajco je imel skrit zvezek / nositi pištolo za pasom
c) ob strani ali v neposredni bližini česa: za cesto je jarek; sedeti za mizo; za reko raste jelševje
2. za izražanje stvari, ki povzroča, da kaj ni neposredno razvidno: za cinizmom se skriva nežnost; za frazami je čutil obup / ekspr. kdo tiči za to spletko
3. za izražanje sledenja v času: za dnevom pride noč; za torkom je sreda / za slavnostnim govornikom je nastopil tamburaški orkester / najhujše je že za nami; za seboj je imel dolgo pot; zapreti vrata za seboj
4. nav. ekspr. za izražanje ponavljanja sledenja: tako je šlo dan za dnem, leto za letom, uro za uro; v boju je padel mož za možem; pila je počasi, požirek za požirkom; voz za vozom se je izgubljal v temi
5. za izražanje, da kdo ni prvi lastnik česa: podedovati za očetom; nositi obleko za sestro
6. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu
a) ki naj se spozna, zazna; po2: poizvedovati, povpraševati za kom; pogledati za vremenom kakšno je vreme
b) ki je cilj čustvovanja, volje: obšla ga je želja za potovanjem / ekspr. koprni za njim
c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati za mladostjo, za sinom; hudo mu je za materjo
7. za izražanje namena ali cilja glagolskega dejanja: berač je stikal po smeteh za hrano / težiti za popolnostjo; ekspr. gnati se za zaslužkom / stopi ven in poglej za otrokom / ekspr. lov za bogastvom, srečo
8. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: zboleti za gripo; umreti za rakom, steklino / bolehati za mrzlico / živina je poginjala za lakoto
● ne vem, kaj za ena ženska je bila katera, kakšna; bil je pametnejši in se je za časa umaknil začasa, pravočasno; ekspr. loviti se za vsako bilko prizadevati si najti kakršnokoli možnost za rešitev; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. ne boš me imel za cunjo ne boš grdo, samovoljno ravnal z menoj; hudo je za denar težko ga je zaslužiti; denarja ni (dovolj); ekspr. za glavo se je prijel, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; ekspr. dala mu je samo toliko, da je bilo za ime zelo malo; pog. delal bom, dokler bom še za kaj krepek, zmožen za delo; biti za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje; ekspr. tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost to ni nesreča, ampak malomarnost; ekspr. vedno se prepira za prazen nič brez vzroka; ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; ekspr. vleči, voditi koga za nos varati ga; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; takrat je veljalo: oko za oko, zob za zob če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje; ekspr. za pavliho ni hotel biti nikomur ni pustil, da bi se kdo norčeval iz njega; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. jesti za tri zelo veliko; ekspr. spraviti koga za zapahe doseči, da ga zaprejo; moderna glasba zanj sploh ne obstaja ne prizna ji vrednosti; je ne pozna; ekspr. šlo je za življenje in smrt naroda narod je bil v nevarnosti, da bi bil popolnoma uničen; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); pog. veliko dela je še za opraviti je treba, se mora; pog. imaš za posoditi tisoč evrov lahko posodiš; prepovedati komu enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; slabš. ti si za v muzej tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; pog. ima nekaj za bregom, plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naiven; ekspr. vino prihaja za njim zaradi popitega vina postaja pijan; ekspr. ne boš dobil niti toliko, kolikor je za nohtom črnega prav nič; pog., ekspr. imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; ekspr. držati jezik za zobmi ne povedati česa, molčati; ekspr. letati za ženskami prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; preg. kdor za smolo prime, se osmoli; prim. začasa, zagotovo, zamlada, zatrdno ipd.
begún -a m (ȗ)
star. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: beguni pred Turki / loviti vojaške begune dezerterje
graščínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na graščino: graščinski oskrbnik / graščinski sodnik; graščinska tlaka / star. nemiri proti graščinski gosposki; sam.: smel je loviti, pasti na graščinskem graščinski posesti
mehúrček -čka m (ū)
manjšalnica od mehur: zračni mehurčki se dvigajo iz vode; milni mehurčki / testo je mehko in v njem se delajo mehurčki / na koži se mu zaradi vročine delajo mehurčki; pren., ekspr. loviti mehurčke slave
♦ anat. pljučni mehurček najmanjša votlinica v pljučih; teh. mehurček libele zrak v cevki libele, ki kaže vodoravno lego; zool. prebavni mehurček votlinica v citoplazmi praživali, v kateri se prebavlja hrana
mrák -a stil. -ú m, mn. mrakôvi stil. mráki (ȃ)
1. čas, ko prehaja dan v noč: mrak je že / mrak se dela mrači se; knjiž. na zemljo je legel, padel mrak zmračilo se je; gost mrak; prvi, pozni mrak; ekspr. počakal je do trdega mraka / jutranji mrak zora, svit; večerni mrak / pri označevanju časovnosti: proti mraku je odpotoval; knjiž. pod mrak se je vrnil; delal je dolgo v mrak; pred mrakom so vojaki odšli na položaje; z mrakom je legel
2. stanje ozračja, ko je vidljivost zmanjšana: v globeli, gozdu, kleti je mrak; oči so se svetile iz mraka; sobni mrak; mrak ječe mračnost; mrak pred nevihto / mn., pesn. mrakovi so razpeti nad gozdovi in gorami; pren., ekspr. mrak nevednosti, obupa, samote
3. ekspr. stanje, ko so ljudje žalostni, potrti: v vsej vasi je takrat vladal mrak; živeti v mraku
4. ekspr. stanje, ko se ovira, preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: boriti se proti mraku, za svobodo; srednjeveški mrak
5. zastar. mrk1: lunin, sončni mrak
● knjiž. mrak mu izgine z obraza žalosten, potrt izraz; knjiž. pred oči mu je stopil mrak izgubil je zavest; ekspr. vse to je že zagrnil mrak je že (skoraj) pozabljeno; ekspr. delati od zore do mraka ves dan; ekspr. ti dogodki so že utonili v mrak so pozabljeni; knjiž. bloditi v mraku biti v zmoti, nejasnosti; živeti v neznanju; ekspr. duševni mrak duševna bolezen; zaostalost, nevednost; ekspr. mrak davnine neraziskana, nejasna preteklost
♦ etn. mrak po ljudskem verovanju bitje, ki zvečer škoduje otrokom; meteor. astronomski mrak ki se začne ali konča, ko je sonce 18° pod obzorjem; rib. loviti ob mrakih v nočeh brez mesečine
nèlôven -vna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
nasproten, drugačen od lovnega: lovna in nelovna območja / nelovna doba / lovne in nelovne živali
♦ lov. nelovna divjad divjad, ki se po predpisih ne sme loviti
precèp -épa m (ȅ ẹ́)
1. na enem koncu preklana palica, navadno za lovljenje kač, rakov: narediti, uporabljati precep / loviti s precepom
● cepljenje v precep pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage
♦ vet. lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji
2. kraj, prostor med dvema navadno zapirajočima se krakoma česa: okno je stisnilo zaveso v precep / kača ni mogla uiti iz precepa; zagozdil se je v skalni precep
3. orodje s čeljustma, ki se z vretenom stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmeta pri obdelavi; primež: dati desko, ključ v precep
4. ekspr., s predlogom položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče: zaradi te izjave ga je dobil v precep; priti, ujeti se v precep; imeti koga v precepu / biti v precepu ne moči, znati se odločiti; biti v težkem položaju
rávšelj -šlja in -na [rau̯šəlj] m (á)
1. star. iz vrbovih vej ali žice pletena košu podobna priprava za lovljenje rib, rakov; vrša: nastaviti ravšelj v vodo
// taki pripravi podobna mreža, past za ptiče, polhe: loviti z ravšljem
2. nav. slabš. grob, neolikan človek: ne mara imeti opravka s tem ravšljem; ta ženska je pravi ravšelj
réta -e ž (ẹ̑)
veliko rešeto z redko mrežo: metati zrnje v reto; presejati z reto; kot reta velik in širok klobuk / loviti ptiče na reto tako, da je vaba pod reto, podprto s paličico, ki se spodmakne
● star. reta na nebu se je skrila za oblak polna luna; star. na glavi ima reto velik slamnik s širokimi krajci
sápa -e ž (á) nav. ekspr.
1. dihanje, dih: sapa mu je zastajala; pridrževati, zadrževati sapo; dolgo je zdržal brez sape / loviti sapo težko, sunkovito dihati; imeti (težko) sapo oteženo, težko dihati / čutila je njegovo sapo na obrazu / zajeti sapo vdihniti
2. veter, zlasti šibkejši: sapa piha; hladna, mehka, ostra sapa; večerna sapa; nežna je kot majska sapa / drevje se je zibalo v sapi
3. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vso sapo zelo, močno: na vso sapo so hiteli v hrib; kričal je na vso sapo
● ekspr. pri hoji ga daje, nadleguje sapa težko diha; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; nar. spustiti sapo iz meha zrak; ekspr. kar sapo ji je vzelo, zaprlo zelo je bila presenečena; bil je brez sape zadihan, izčrpan; brez sape je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem; ekspr. povedati v eni sapi, v isti sapi vse naenkrat, hitro
sardína -e ž (ȋ)
sardela, konzervirana v olju: jesti sardine; na izlet so vzeli tudi nekaj škatel sardin; v avtobusu so bili stisnjeni kot sardine / sardine v olju
// sardela: loviti sardine
slaník -a m (í)
1. posušena in v soli konzervirana riba sled: prodajati slanike; bili smo stisnjeni kot slaniki v konzervi / loviti slanike slede
2. podolgovato pecivo iz kvašenega testa, potreseno s soljo (in kumino): slanik s šunko; makovke in slaniki
smrdúh -a m (ū) slabš.
1. kdor smrdi: spravite te smrduhe iz hiše / kot psovka smrduh prekleti
2. neprijeten, zoprn, slab človek: zakaj hodi ta smrduh k tebi
● knjiž. loviti smrduhe skunke
šáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr.
1. dajati si opravka z nepomembnimi deli: ves dan že šari okrog štedilnika; zvečer dolgo šari po kuhinji / šarila je po hiši, da je vse zbudila hodila, povzročala hrup
// dajati si opravka, delati kaj sploh: vedno kaj šari okoli hiše, po vrtu; prevrnil je steklenico, ko je šaril po mizi / kaj šariš tu okoli kaj delaš tu, zakaj si tu
2. stikati2, iskati: šariti po predalih; nekaj šari med papirji; šaril je za igračami pod omaro; pren. šariti po spominu
3. v zvezi s s, z pretirano, nepremišljeno porabljati kaj: šariti z denarjem; ne šari tako z vinom / na debelo šariti s frazami
● ekspr. veter šari po polju piha
♦ lov. s psom loviti, iskati divjad po gošči, grmovju
tŕnek -nka m (ȓ)
kaveljček z ostjo za lovljenje rib, ki se priveže na vrvico: trnek se ribi zapiči, zasadi v grlo; izdreti trnek; natakniti vabo na trnek; trnek z zalustjo / vreči trnek (v vodo); loviti ribe na trnek
● pog., ekspr. ribiči so ves dan namakali trnke lovili (ribe); ekspr. nastaviti, vreči komu trnek z zvijačo poskušati pridobiti koga za svoj namen; ekspr. prijeti, zagrabiti za trnek podleči zvijači
♦ anat. koničast odrastek na zadnji strani vretenca; trn
vídra -e ž (ī)
ob vodah živeča roparska žival vitkega telesa in kratkih nog: ohranjanje vidre; populacija vider; bobri, podlasice in vidre / loviti vidre; krzno vider / bruhal je kakor vidra zelo
♦ zool. morska vidra večja vidra z dolgimi veslastimi zadnjimi nogami, ki živi ob obalah severnega Tihega oceana, Latax; ruska vidra norka
vsák -a -o zaim. (ȃ)
I. v pridevniški rabi
1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja: spoštovati vsakega človeka; pri vsakem gibu je čutila hude bolečine; elektriko so napeljali v vsako vas / zbolel je vsak deseti prebivalec
// izraža, da v določeni vrsti časovnih enot, ki si redno sledijo, ni enote, v kateri se kaj ne godi, zgodi: vsako jutro telovadi; avtobus vozi na vsake pol ure / elipt. ogled vsak dan od 7. do 14. ure
2. v zvezi vsake toliko časa izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: vsake toliko časa je vstal in šel k oknu / elipt. vsake toliko je morala leči
3. izraža poljubnost česa brez izjeme: ob vsakem času je bil pripravljen pomagati; lahko opravlja vsako delo / oprostiti koga vsake krivde; skušali so se znebiti vsake odgovornosti; vsako nasprotovanje temu procesu je lahko usodno / izgubila je vsako upanje na rešitev kakršnokoli
II.
v samostalniški rabi izraža vsakega posameznika iz skupine oseb: vsak je sedel na svoj prostor; to se lahko primeri vsakemu; to ni za vsakega / vsak od vas ima prav; držali so se vsak zase; razbežali so se vsak na svojo stran
● vsak čas bodo prišli kmalu, hitro; ekspr. to je izven vsakega dvoma prav gotovo, res je tako; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; ekspr. to ugotavlja na vsakem koraku povsod, vedno; ekspr. gleda na vsak dinar je varčen; je skop; na vsak način ekspr. na vsak način je nekaj narobe, ko tako tekajo in kričijo izraža prepričanost o čem; ekspr. na vsak način hočejo, da grem z njimi poudarja zahtevo, željo; ekspr. o tem govorijo že na vsakem oglu povsod; to je v vsakem pogledu, publ. oziru upravičeno popolnoma, čisto; publ. za vsak primer, slučaj grem še enkrat pogledat zaradi popolne gotovosti, pomirjenosti; publ. v vsakem primeru se oglasi vsekakor; ekspr. ženinov ima na vsak prst (po) pet zelo veliko; ekspr. ta stvar ni za vsak žep ni dostopna vsakomur; ni poceni; ekspr. loviti se za vsako bilko prizadevati si najti kakršnokoli možnost za rešitev; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. vsaka koščica ga boli vse telo; ekspr. (na) vsake kvatre (enkrat) mu piše zelo poredko; pog. kaj hočemo, ljudje so vsake sorte različni; pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj potrpeti, žrtvovati; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga; ni vsak dan nedelja človek (pri delu) nima vedno uspeha; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje; preg. bog ne plačuje vsako soboto za slaba dejanja človek ni takoj kaznovan, za dobra ni takoj nagrajen; preg. vsak je svoje sreče kovač
zapík -a m (ȋ)
1. etn., pri lovljenju dogovorjeno mesto, ki se ga bežeči dotakne, da je varen pred lovečim: priteči do zapika; ta vogal je zapik / zapik, je zavpil, ko je pritekel k drevesu kot vzklik izraža, da se koga ne sme ujeti / pusti ga, je zapik v položaju, ko se ga ne sme loviti
2. v medmetni rabi izraža odločenost, da se kaj preneha: zapik, to me ne skrbi več / zapik, ne prepirajta se
// navadno v zvezi z in izraža odločnost, nepopustljivost: moja žena bo, in zapik; zapik, lažeš; tako je, kot pravim, in zapik
● ekspr. kmalu bo vsemu zapik kmalu bo vsega konec; ekspr. narediti čemu zapik povzročiti, da kaj preneha
zatòn -óna in -ôna m (ȍ ọ́, ó) ekspr.
1. zahod: gledati sončni zaton / žareče nebo ob zatonu / sonce se je bližalo zatonu / sonce se je nagnilo globoko na zaton bo kmalu zašlo; sonce gre v zaton zahaja
2. konec1, propad: rimskemu imperiju je grozil zaton; napovedovati zaton umetnosti / gospodarski, politični zaton dežele / to se je zgodilo na zatonu dobe, stoletja
● ekspr. dan gre v zaton večeri se; ekspr. stoletje gre v zaton se končuje; ekspr. njegova slava je v zatonu mineva; ekspr. ta filozofska smer je že v zatonu izgublja vpliv, veljavo; knjiž. loviti ribe v zatonu zalivu
žonglêrski -a -o prid.(ȇ)
nanašajoč se na žonglerje ali žonglerstvo: žonglerska predstava / žonglerska spretnost
aligátor -ja m (ȃ)
krokodil s širokim gobcem: loviti aligatorje
♦ zool. kitajski, misisipski aligator
bôlha -e stil. -é [bou̯ha] ž (ó)
majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami: bolha skače; bolha ga grize, pika; imeti, loviti, obirati si bolhe; opikan od bolh / pasja bolha
♦ igr. bolhe družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v posodico; zool. listne bolhe zajedavske žuželke na rastlinah, Psyllidae; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex
cikálnik -a [cikau̯nik] m (ȃ)
star. ribiška priprava iz plovcev, vrvice in na njej pritrjenih trnkov; parangal: loviti na cikalnik
divjáčina tudi divjačína -e ž (ā; í)
1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: loviti divjačino; vse dneve stika za divjačino; past za divjačino
// ena taka žival: večkrat je ujel kako divjačino
2. meso teh živali: pripraviti divjačino; specialitete iz divjačine
3. ekspr. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: človek težko živi s tako divjáčino / cele dneve moram miriti to divjáčino neugnane, razposajene otroke
divjína -e ž (í)
1. nenaseljen, nekultiviran svet: pokrajina je bila pred sto leti še divjina; v okolici je še dosti divjine; iztrebiti divjino / divjina prerašča dolino divje rastlinje / vodil je odpravo skozi neraziskane divjine Afrike necivilizirane pokrajine
2. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak: ne bodi taka divjina
3. star. divjad, divjačina: loviti divjino / okusna divjina
drága2 -e ž (á)
knjiž. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna: loviti ribe z drago
enójček -čka m (ọ̄)
1. en sam pri enem porodu rojeni otrok: starši enojčkov; dvojčki in enojčki
2. samostojno stoječa enostanovanjska hiša: parcela za enojček
3. rib. trnek z eno ostjo: loviti z enojčkom / umetna vaba s trnkom enojčkom
♦ ptt enojček telefonski naročniški aparat, ki je edini priključen na isti vod
hobótnica -e ž (ọ̑)
1. nav. mn., zool. na morskem dnu živeče živali z osmimi lovkami, Octopodidae: loviti hobotnice / moškatna, navadna hobotnica; pren., ekspr. germanska hobotnica je stezala svoje lovke proti vzhodu
2. ekspr., navadno s prilastkom osebe iz gospodarstva, financ, javne uprave, povezane z namenom, nepošteno si pridobiti premoženjsko korist: korupcijska hobotnica; lastniška hobotnica predsednika uprave; orožarska hobotnica / mafijska hobotnica
jegúlja -e ž (ú)
1. dolga sladkovodna riba kačaste oblike, ki se hodi drstit na Atlantski ocean: jegulje potujejo na drstišča; loviti jegulje; gibčen kot jegulja; izvil se mu je iz rok kot jegulja; če so od njega kaj zahtevali, se je znal izmuzniti kakor jegulja zelo spretno, iznajdljivo
2. ekspr. neodkrit, zvit, priliznjen človek: ima ga za jeguljo in podpihovalca
jerebíca -e ž (í)
rjavkasta ptica z rdeče rjavo liso na prsih, ki živi na polju in travnikih: jerebica crlika; či či, se sklicujejo jerebice; loviti jerebice
♦ lov. kita jerebic; zool. snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka
jeséter -tra m (ẹ́)
velika morska riba z dolgo ozko glavo, ki se hodi drstit v reke: loviti jesetre; kaviar iz iker jesetrov
jéz1 -a m (ẹ̑)
zool. večja sladkovodna riba z močno sploščenimi bleščečimi boki, Leuciscus idus: loviti jeze na umetno muho
kačélica -e ž (ẹ̑)
star. piškur: loviti kačelice
kájman -a m (ȃ)
krokodil s širokim gobcem, ki živi v južni Ameriki: loviti kajmane
kečíga -e ž (í)
zool. sladkovodna riba s hrustančastim ogrodjem, Acipenser ruthenus: loviti kečige; kaviar iz iker kečige
korêselj -slja m (é)
zool. manjša, krapu podobna sladkovodna riba, Carassius carassius: loviti koreslje
kràp1 krápa m (ȁ á)
ploščata riba z dolgo hrbtno plavutjo, živeča v stoječih in počasi tekočih vodah: gojiti, loviti krape; tolst, zamaščen krap
♦ tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici
kresílo -a s (í)
kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre: loviti iskre s kresila; kresilo in kresilna goba / naredil si je kresilo iz kremena in kosa železove rude
léščarka -e ž (ẹ̑)
zool. rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom; gozdni jereb: loviti leščarke
límanica -e ž (ȋ) nav. mn.
1. paličica, prevlečena z lepljivo snovjo za lovljenje ptičev: nastavljati limanice; loviti ptiče na limanice, z limanicami; ujeti se na limanice
2. ekspr. kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: pazi, to so limanice; limanice in pasti življenja / z oslabljenim pomenom limanice lepih besed
● ekspr. dobiti, ujeti koga na limanice prevarati, ukaniti ga; ekspr. iti (komu), sesti na limanice dati se prevarati, ukaniti
lôven -vna -o prid. (ó ō)
1. nanašajoč se na lov: dobre lovne možnosti; lovno območje / pospeševati lovni turizem; lovna doba doba v letu, ko je lov dovoljen; lovno dovoljenje
2. ki se lovi: v davnini so bili gozdovi polni lovnih živali
// lov. ki se po predpisih sme loviti: lovna divjad; lovne in nelovne ptice
♦ gozd. lovno drevo drevo, posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev; rib. sulec je tam loven vse leto
máh1 -ú in -a m, mn. mahôvi (ȃ)
1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah
2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu
3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh1: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič
// ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom
4. v zvezi planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, bot. islandski lišaj: čaj iz planinskega mahu lahko pripravimo na dva načina
♦ bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju
mêčarica -e ž (ȇ)
velika morska riba z mečastim podaljškom zgornje čeljusti: loviti mečarice; meso mečarice
menèk -nkà tudi mènek -nka [mənək] m (ə̏ ȁ; ə̀)
sladkovodna riba z zelo dolgima plavutma pred repno plavutjo: jesti, loviti menke; ščuke in menki
♦ zool. morski menek večja morska riba z veliko, široko glavo in črno obrobljenimi neparnimi plavutmi, Brosme brosme
metúlj -a m (ú)
1. žuželka z dvema paroma velikih, navadno živo, pisano obarvanih kril in s tipalnicama: metulji frfotajo, letajo od cveta do cveta; iz bube se je izvil metulj; loviti metulje; beli, pisani, rumeni metulji / dnevni, nočni, podnevni metulji; pren. okoli njegovega dekleta se ta metulj ne bo več vrtel
2. pog., v stari Jugoslaviji bankovec za sto dinarjev: to stane dva metulja
mínk -a m (ȋ)
zool. ob vodah živeča severnoameriška kuna, Mustela vison: loviti minke; krzno minka
míška -e ž (ȋ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od miš: miška je smuknila v luknjo; loviti miške; gleda kot miška iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; tiho kot miška je sedel v kotu; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče
2. rač. z dlanjo vodljiva naprava, navadno z dvema tipkama, za premikanje kazalca na računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov: klikniti z miško, na miško; miška za prenosnik; desna, leva tipka miške; podloga za miško; tipkovnica in miška / brezžična miška; laserska, optična miška ki premike zaznava s svetlobnim senzorjem / računalniška miška
3. ekspr. ženska, navadno mlajša, prikupna, ali otrok: ta miška mi noče iz glave / kot nagovor kam greš, miška
4. nav. mn. ocvrto pecivo iz kvašenega testa: delati, jesti miške; flancati, krofi in miške
♦ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško
močílnik -a [tudi močiu̯nik] m (ȋ)
nar. izvirek, potok, ki izvira iz močila: loviti krape v močilniku
močvírje -a s (ȋ)
1. z zastajajočo vodo trajno prepojen svet: izsuševati močvirje; loviti race po močvirju; zaraščanje močvirij / te rastline rastejo na močvirju na močvirnih tleh / pog.: tu ne morete graditi, ker je močvirje močvirno; pol travnika je močvirje je močvirnega
2. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: pijanec ni vedel, kako bi se rešil iz močvirja; pogrezati se, zagaziti v močvirje / z oslabljenim pomenom utonil je v močvirju greha
močvírnik -a m (ȋ)
1. močvirska ptica: ponoči se oglašajo močvirniki; loviti močvirnike; jate močvirnikov
2. pog., slabš. Ljubljančan: naduti, neotesani močvirniki / ljubljanski močvirniki
3. mont. prostor, v katerem se zbirajo jamske vode: čistiti močvirnike
mróž -a m (ọ̑)
morski sesalec z velikima okloma in brki, ki živi v severnih polarnih morjih: loviti mrože; mroži in tjulnji / ekspr. kakšne dolge brke ima, pravi mrož
mrtvíca -e ž (í)
1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice
// neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica
// med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju
2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo
3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice
4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak
mústang -a m (ȗ)
1. divji ali pol divji konj, ki živi v Severni Ameriki: loviti mustange
2. tip ameriškega športnega avtomobila znamke Ford: voziti se v mustangu
nerésec -sca m (ẹ̄)
knjiž. divji merjasec: loviti neresca; tepla sta se kot dva razdražena neresca
ódica tudi odíca -e ž (ọ̄; í)
knjiž. trnek: loviti z odico; odica z vabo
ogór in ógor -ja m (ọ̑; ọ̑)
zool. jegulji podobna velika roparska morska riba, Conger conger: loviti ogorje
okún -a m (ȗ)
zool. manjša sladkovodna riba olivno zelene barve s temnejšimi lisami, Acerina cernua: loviti smuče, okune in ostriže
opósum -a m (ọ̑)
1. zool. podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis: loviti oposume
2. pog. krzno te živali: kučma iz oposuma
oráda -e ž (ȃ)
v Sredozemskem morju živeča večja riba z zelenkasto srebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barv: loviti orade
óst -í ž (ọ̑)
1. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: naperiti ost v koga; odkrhniti, odlomiti ost; kovinska ost; ost kopja, meča, sulice, trnka / knjiž. v daljavi so se bleščale osti gor vrhovi
// končni, ožji del česa sploh: v soncu so se svetile osti vojaških čelad
♦ zool. čelna ost koničasti podaljšek koša rakov deseteronožcev
2. ekspr. kar izraža kritičen, negativen odnos: v ženinem odgovoru je začutil ost; idejna ost v članku / kritična, satirična ost
// knjiž. pikra, zbadljiva beseda ali misel: njegova pripoved je bila polna osti; ost pregovora
3. mn., rib. vilice, s katerimi lovijo ribe: loviti z ostmi; nabadati ribe z ostmi
● ekspr. odbiti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega; ekspr. kritiki odlomiti ost omiliti jo; zastar. stavbo je načela ost časa je načel čas, zob časa
ostríž -a m (ī) zool.
1. nav. mn. morske ali sladkovodne ribe s podolgovatim, sploščenim telesom in bodicami na hrbtni plavuti, Percidae: loviti ostriže / rečni ostriž; sončni ostriž sladkovodna riba pisanih barv, živeča v Blejskem jezeru, Lepomis gibbosus
2. najhitrejša ptica ujeda, ki lovi zlasti manjše ptice; škrjančar: gnezdo ostriža
óstva -e ž (ọ̄)
nav. mn., rib. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: loviti z ostvami je po zakonu prepovedano; ostve na dolgem, močnem drogu
otíš -a m (ȋ)
nar. tolmun, navadno manjši: loviti ribe v otišu
ozelót -a m (ọ̑)
zool. leopardu podobna rjavkasto lisasta zver, ki živi v Južni in Srednji Ameriki, Leopardus pardalis: loviti ozelote / krzno ozelota
páglavec -vca m (á)
1. slabš. kdor (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno fant, deček: paglavci so ga dražili in zasmehovali; obnaša se kot paglavec
// ekspr. fant, deček1: kruh je razdelil med svoje tri paglavce; naš poredni paglavec
2. zool. žaba, močerad na razvojni stopnji med jajčecem in razvito žabo, močeradom: loviti paglavce v mlaki
papalína -e ž (ȋ)
zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih; sprat: loviti papaline
perjád -i ž (ȃ)
večje domače ali divje ptice: loviti, streljati perjad; skrbeti za perjad; otroci so se razbežali kakor perjad / povečati število perjadi / divja perjad
♦ lov. poljska perjad fazani, prepelice; vodna perjad race, gosi
// perutnina: gojiti perjad; doma ima veliko perjadi
pijávka -e ž (ȃ)
1. vodni zajedavec, ki se prisesa na ljudi in živali in se hrani z njihovo krvjo: loviti pijavke; v močvirju je bilo vse polno pijavk
2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski človek: lastnik tovarne je bil prava pijavka; kapitalistične pijavke
♦ zool. pijavke kolobarniki s priseskom na sprednjem in zadnjem koncu, Hirudinea; konjska pijavka; medicinska pijavka
piškúr -ja m (ú)
vodni zajedavec, ki se hrani z izsesavanjem rib: loviti piškurje
♦ zool. piškurji obloustke kačastega telesa s hrbtno in repno plavutjo, Petromyzonidae; potočni piškur; rečni piškur
pížmovka -e ž (ī)
zool. vodni glodavec, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošusu podobno tekočino, Ondatra zibethica: loviti pižmovke
plánkton -a m (ȃ)
biol. združba organizmov, ki lebdijo v morju ali jezerih: loviti plankton; ribe se hranijo s planktonom; razvoj planktona / rastlinski, živalski plankton
pôhra in póhra -e ž (ȏ; ọ̑)
zool. manjša sladkovodna riba s temnimi lisami po telesu in tipalkami ob ustni reži, Barbus meridionalis petenyi: loviti pohre in mrene
pôlh -a [pou̯h] m (ō ó)
gozdni glodavec s sivim, po trebuhu belim kožuhom in košatim repom: loviti polhe; spi kot polh trdno; debel kot polh / jesti polhe / past za polhe
pôlôsel -ôsla [pou̯osəu̯] m (ȏ-ó)
zool. oslu podobna žival s krajšimi uhlji, od bledo rumene do rdečkasto rjave barve in s črno črto na hrbtu, Equus hemionus: loviti polosle
postŕv -i in -í ž (ȓ)
sladkovodna riba z velikim gobcem in različnimi pegami, ki živi v bistrih vodah: postrvi se že drstijo; loviti postrvi; pikaste postrvi
♦ zool. ameriška ali kalifornijska ali mavrična postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka; jezerska postrv; potočna postrv z izrazitimi rdečimi pegami; potočnica; soška postrv ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica
potegálka -e [tudi potegau̯ka] ž (ȃ)
rib. vlačilna mreža, s katero se zagradi priobalni del morja in s pritegovanjem k obali lovijo ribe; trata2: loviti s potegalko
povodnják -a m (á)
1. nav. mn., zool. hrošči, prilagojeni življenju v vodi, Dytiscidae: loviti povodnjake
2. povodni mož: bradat povodnjak
preríja -e ž (ȋ)
obširen travnat svet z visoko travo v Severni Ameriki: loviti živali v preriji / ameriške, kanadske prerije
ptíca -e ž (í)
1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptice čivkajo, pojejo, vreščijo; ptica je kljuvala, odletela; loviti ptice; jata ptic; živi kakor ptica pod nebom svobodno, brezskrbno / divja, domača ptica; gozdna, nočna, vodna ptica; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; ptica pevka, selivka, ujeda; razstava ptic
2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiva, prebrisana ženska: sosedovo dekle je prava ptica
● ekspr. jeklena, srebrna ptica letalo
ptìč ptíča m (ȉ í)
1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptiči čivkajo, pojejo; krmiti, loviti ptiče; jata ptičev; biti vesel kot ptič; živeti kot ptič na veji svobodno, brezskrbno / divji, domači ptiči; močvirski, vodni ptiči; ptiči pevci; ekspr. kralj ptičev orel
2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiv, prebrisan človek: sosed je šele pravi ptič / on je čuden ptič; postal je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje
● ekspr. ni ne ptič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. jekleni ptič letalo; fant je gol kot ptič je brez kakršnegakoli imetja; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo
ràk1 ráka m (ȁ á)
1. morska ali sladkovodna žival s podolgovatim apnenčastim oklepom in kleščami, ki plava navadno nazaj: rak se levi; kuhati, loviti rake; oklep raka / morski, sladkovodni raki / jesti rake
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju raka: samski rak; biki, raki in škorpijoni
● rdeč kot kuhan rak zelo; rojen v znamenju raka v času od 22. junija do 22. julija; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat bi umrli, se ubili
♦ astron. Rak četrto ozvezdje živalskega kroga; zool. raki vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic, Crustacea; potočni rak večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus
rákec -kca m (ȃ)
manjšalnica od rak, žival: loviti drobne rakce / morski rakci / jesti rakce; rakci v omaki
rárog -a m (ȃ)
zool. velik morski rak brez klešč, Palinurus vulgaris: loviti raroge; okusno meso rarogov; rarogi in jastogi
ravnovésje -a s (ẹ̑)
1. stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka; ravnotežje: loviti ravnovesje na gredi; čoln so težko držali v ravnovesju
2. navadno s prilastkom stanje, v katerem so
a) nasprotujoče si sile enako velike, močne: vzpostavitev ravnovesja političnih, vojaških sil v svetu / ohranjevati, porušiti ravnovesje v naravi
b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: posamezne zgodbe romana so v ravnovesju / ekspr. slikarju se je posrečilo ustvariti ravnovesje v barvah / bilančno, proračunsko ravnovesje
// stanje umirjenosti, duševne skladnosti: po teh besedah se mu je vrnilo ravnovesje / poskušal je najti duševno, notranje ravnovesje / spraviti, ekspr. vreči koga iz ravnovesja
♦ fiz. stanje, v katerem telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila
ríba -e ž (í)
1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to potrebujem kot riba vodo zelo; premetaval se je kot riba na suhem, v mreži; gladek, nem, zdrav kot riba / čistiti, otrebiti ribe; peči ribe; konzervirane, sveže, užitne ribe / jesti ribe; pog. iti v gostilno na ribe / akvarijske, morske, rečne, sladkovodne ribe; leteče ribe z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, ki se lahko premikajo, letajo nad vodno gladino / kit je največja morska riba morski sesalec
2. ekspr., navadno s prilastkom oseba, ki ima v kaki organizaciji, dejavnosti, zlasti negativni, pomen, vlogo, kot jo določa prilastek: pri kontroli so ujeli nekaj mednarodnih rib; velike ribe se obdavčenju izognejo
3. meso z zunanjega dela govejega plečeta brez kosti: razrezati ribo v zrezke / plečna riba
// meso s svinjskega hrbta brez kosti: pripraviti ribo kot pečenko
4. kdor je rojen v astrološkem znamenju rib: ribe so intuitivne in optimistične; samske, vezane ribe
● rojen je v znamenju ribe v času od 19. februarja do 20. marca; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat in ribam gost bi umrli, se ubili; ekspr. to je mrzlokrvna riba (spolno) hladna ženska; ekspr. kakšna računarska riba si hladen, brezčustven človek; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi
♦ astron. Ribi dvanajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. riba faronika po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; gastr. bela riba morska riba boljše vrste; plava riba morska riba navadno slabše vrste; rib. ribe prijemajo; tisk. riba znak, črka neustreznega tipa v stavku; zool. električne ribe ribe, ki v telesu ustvarjajo električno napetost; riba selivka riba, ki se ob drsti seli
ríbnica -e ž (ȋ)
star. ribiška palica: loviti z ribnico
ríbnik -a m (ȋ)
večja, umetno narejena kotanja z zajezeno vodo, zlasti za gojenje rib: čistiti ribnik; voziti se s čolnom po ribniku; kopati se v ribniku; loviti ribe v ribniku; blaten ribnik / gojitveni ribnik
sàk in sák sáka m (ȁ á; ȃ)
rib. ročna priprava z mrežo v obliki vreče, pritrjena na palici, za lovljenje rib, rakov: loviti s sakom
sardéla -e ž (ẹ̑)
majhna, ob bokih stisnjena riba, ki živi zlasti v Sredozemskem morju: loviti sardele; gospodarski pomen sardel / sardele v olju; bili smo natlačeni kot sardele
sardélica -e ž (ẹ̑)
majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih: loviti sardelice / naročil je porcijo sardelic
sardón -a m (ọ̑)
zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: loviti sardone
skókica in skôkica -e ž (ọ̑; ō) šalj.
1. bolha: tu lahko dobiš še kako skokico; skokice in lazice
2. žabica: loviti po mlakah skokice
skúša -e ž (ú)
morska riba z drobnimi luskami in dvema dolgima hrbtnima plavutma: loviti skuše; tuni in skuše
♦ zool. skuša plavica na odprtih morjih živeča večja riba z modro lisastim hrbtom in srebrnkastimi boki, Scomber japonicus
sléd1 -a m (ẹ̑)
zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba z globoko razcepljeno repno plavutjo, ki živi zlasti v severnih morjih, Clupea harengus: loviti slede; sardele in sledi
smój -a m (ọ̑)
knjiž. smuč1: loviti smoje / kuhan smoj
smúč1 -a m (ȗ)
zool. večja sladkovodna riba zelenkaste barve s temnejšimi prečnimi progami, Lucioperca lucioperca: loviti smuče in okune
sóbolj in sobólj -a m (ọ̄; ọ̑)
kuna s krajšim repom in temno rjavim kožuhom, ki živi zlasti v Sibiriji: loviti sobolje; krzno sobolja / sibirski sobolj
// pog. sobolje krzno, soboljevina: ovratnik iz sobolja
sôkol -ôla m (ó ó)
1. ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgimi, ozkimi perutmi: sokol cvili, piska; sokol plane na zajca; dresirati sokole za lov; loviti s sokoli; ima oči kot sokol zelo dobro vidi
♦ zool. mali sokol z modro sivim hrbtom in belim grlom, Falco columbarius; sokol morilec s temno rjavim hrbtom, rumenkastim grlom in rdečimi prsmi, Falco cherrug; sokol selec zgoraj modro siv s temnejšimi prečnimi progami in črnkasto glavo, Falco peregrinus
2. knjiž., ekspr. odločen, pogumen človek: njeni sokoli so v boju / kot nagovor pojdi, sokol moj
3. nekdaj član organizacije, zveze telovadnih društev z narodnoobrambno usmerjenostjo: sokoli in orli / biti, telovaditi pri sokolih
sôvkanje -a s (ȏ)
glagolnik od sovkati: loviti ptice s sovkanjem
sprát -a m (ȃ)
zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih, Sprattus sprattus: loviti sprate
stávček -čka m (ȃ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od stavek: napisati nekaj kratkih stavčkov
2. rib. vaba z mrtvo ribico na kovinskem ogrodju za lovljenje večjih rib: loviti na stavček
súlec -lca m (ȗ)
1. velika sladkovodna roparska riba z velikim gobcem in črnimi pegami: gojiti, loviti sulce; gibčen, težek sulec
2. ekspr. prebrisan, drzen človek, zlasti moški: temu sulcu ni nihče kos / kot nagovor ti presneti sulec
ščúka -e ž (ú)
1. sladkovodna roparska riba z velikim, račjemu kljunu podobnim gobcem: loviti ščuke; krapi, postrvi in ščuke; biti hiter kot ščuka / za večerjo je bila ščuka v omaki
♦ zool. morska ščuka do 1 m dolga, v obalnem pasu živeča morska roparska riba, Sphyraena sphyraena
2. ekspr. kdor svoj (družbeni) položaj brezobzirno izrablja v svojo korist: ni se dobro zameriti ščukam / politične ščuke
ščúkec -kca m (ȗ)
zool., v zvezi dolgokljuni ščukec severnoameriška sladkovodna riba s kljunu podobnim gobcem, Lepisosteus osseus: loviti ščukce
škarpína -e ž (ȋ)
rib. morska riba s strupenimi bodicami; bodika: loviti škarpine
škómber -bra m (ọ̄)
nar. primorsko skuša: jesti, loviti škombre
tráta2 -e ž (ā)
rib. vlačilna mreža, s katero se zagradi priobalni del morja in s pritegovanjem k obali lovijo ribe, potegalka: loviti tune s trato
trílja -e ž (ī)
zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač: loviti trilje / ocvrte trilje
trírôgeljnik in trírógeljnik -a [trirogəljnik] m (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑)
1. nekdaj klobuk s krajevci, oblikovanimi v tri roglje: dati trirogeljnik na glavo; gospod s trirogeljnikom / admiralski trirogeljnik; napoleonski trirogeljnik klobuk s spredaj in zadaj navzgor zavihanimi krajevci s po enim rogljem na vsaki strani
2. knjiž. harpuna, vilice: loviti s trirogeljnikom
trizób1 -a m (ọ̑)
1. v grški in rimski mitologiji sulica s tremi vzporednimi roglji kot žezlo boga Pozejdona oziroma Neptuna: kip Neptuna s trizobom
2. knjiž. harpuna, vilice: loviti ribe s trizobom
tŕlja -e ž (ŕ)
zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač: loviti trlje; spreminjajoče se luske trlje
tŕska1 -e ž (ŕ)
zool. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma, Gadus morhua: loviti trske; jate trsk / polenovka je posušena trska
tukán -a m (ȃ)
zool. velika ptica Južne in Srednje Amerike z zelo velikim pisanim kljunom, ki se hrani s sadeži, Ramphastus: loviti tukane zaradi perja / orjaški tukan
vába -e ž (á)
1. kar se uporablja za privabljanje živali z namenom, da se jih ujame: nastaviti, vreči vabo; loviti, ujeti na vabo; riba je prijela za vabo; umetna, živa vaba; zastrupljena vaba; past z vabo
// ekspr. kar se uporablja za privabljanje koga sploh: to je bila le dobro premišljena vaba; dekleta so tam za vabo obiskovalcem / ni hotel prijeti za vabo
2. ekspr. vabljivost: vaba zapeljivih besed
vábec -bca m (ȃ)
1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privablja druge živali; vabnik: loviti z vabci
2. zastar. vabilec: vabci na gostijo
vábnik -a m (ȃ)
1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali: vabnik v kletki se je začel oglašati; loviti z vabniki
// kletka s tako živaljo: obesiti vabnik na drevo
2. knjiž. vabilec: vabnik je zavajal ljudi v igralnice / bil je eden največjih vabnikov v Alpe
váhnja -e ž (ā)
zool. roparska morska riba s prisekano repno plavutjo in črno pego za prsnimi plavutmi, Melanogrammus aeglefinus: loviti vahnje; trske in vahnje
vijáčenje -a s (ā)
1. glagolnik od vijačiti: loviti sulce z vijačenjem
2. pritrjevanje, povezovanje z vijakom, vijaki: vijačenje okvira; vijačenje in varjenje
vílice -lic ž mn. (í ȋ)
priprava iz rogljev in ročaja za nabadanje kosov hrane: nabosti meso na vilice; jesti z vilicami; srebrne vilice; vilice z dvema rogljema; vilice, nož in žlica / desertne vilice; vilice za ribe
// temu podobna priprava za držanje česa: vzeti veslo z vilic; obesiti, položiti slušalko na vilice; sprednje, zadnje vilice pri kolesu
♦ čeb. satne vilice vilicam podobna priprava za odkrivanje satov; glasb. glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacije; rib. loviti ribe z vilicami s pripravo z roglji; šah. vilice položaj, pri katerem kmet napada dve nasprotnikovi figuri hkrati
vôlčnica -e [vou̯čnica] ž (ȏ)
1. volčji brlog: iz volčnice se je prikazal volk
2. lov. volčja jama: loviti volkove v volčnice
volúhar -ja m (ȗ)
1. škodljiv, podgani podoben glodavec z okroglo glavo in krajšim, kosmatim repom: voluhar obgloda korenine drevja; loviti, zatirati voluharja
♦ zool. veliki voluhar
2. nizko človek, ki zaradi lastnih koristi prikrito, zahrbtno komu škoduje: take voluharje je treba izključiti iz organizacije
vreteníca -e ž (í) zastar.
1. vretence, tuljava: vretenica za sukanec
2. skuša: loviti vretenice
vŕša -e ž (ŕ)
iz vrbovih vej ali žice pletena košu podobna priprava za lovljenje rib, rakov: nastavljati, plesti vrše; loviti rake v vrše, z vršami
♦ čeb. vreči podobna priprava za prestrezanje čebel pri rojenju ob žrelu panja
zjútraj prisl. (ú)
v času od svita do dopoldneva: v šolo hodi zjutraj; zjutraj ga bom poklical; zdravilo mora jemati zjutraj, opoldne in zvečer; pridite jutri zjutraj; s poukom začnejo ob osmih zjutraj; bedel je do štirih zjutraj; vstajati zgodaj zjutraj / od zjutraj te že čakajo; ekspr. delati od zjutraj do noči od jutra
● ekspr. dan je treba zjutraj loviti izkoristiti za delo
žógica -e ž (ọ̄)
manjšalnica od žoga: loviti, metati žogico; igrati se z žogico; celuloidna, kosmata, volnasta žogica / namiznoteniška, pog. pingpong žogica; žogica za golf, tenis / rezati, vračati, zabijati žogice
● ekspr. čebljajoče žogice so se valile okrog koklje piščeta; ekspr. biti žogica v sporu med nasprotnikoma oseba ali predmet, ki se zavrača in pošilja nazaj k nasprotniku
balansírati tudi balancírati -am nedov. (ȋ)
1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama
2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico
bucikáriti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. loviti ribe s trnki iz bucik: otroci bucikarijo ob ribniku
cúpkati -am nedov. (ȗ)
kor. poskakujoč loviti ravnotežje: plesalka je preveč cupkala
črváriti -im nedov. (á ȃ)
rib. loviti ribe na črve, gliste: v teh vodah se ne sme črvariti
dúplati -am nedov. (ȗ)
loviti polhe po duplinah, duplih: duplarji so hodili po gozdovih in duplali polhe
grmáriti -im nedov. (á ȃ)
lov. s psom loviti, iskati divjad po grmovju: imajo lepa lovišča za kljunače, vendar nikoli ne grmarijo / pes grmari
jamáriti -im nedov. (á ȃ)
lov. s psom loviti po jazbinah in lisičinah: jamariti in grmariti
lovljênje -a s (é)
glagolnik od loviti: skrivanje in lovljenje / lovljenje divjadi / lovljenje rib / naprava za lovljenje plina / lovljenje ravnotežja
mrháriti -im nedov. (á ȃ)
pog. ne loviti v skladu s predpisi: mrhari po lovišču
muháriti -im nedov. (á ȃ)
rib. loviti ribe na umetno muho: muhariti in črvariti
pleníti in pléniti -im nedov. (ī ẹ́)
1. nasilno množično jemati materialne dobrine: vojaki so plenili in požigali po deželi
// ropati: pleniti denar / pleniti popotnike
// ekspr. večkrat zapleniti: cariniki plenijo vedno več mamil; revijo so plenili toliko časa, da je nehala izhajati
● ekspr. borci so skoraj golih rok plenili sovražniku orožje jemali
2. ekspr. negospodarno izkoriščati: tujci plenijo naravna bogastva dežele; pleniti gozdove
// izrabljati, izkoriščati: ni hotel pleniti ljudi
3. loviti in ubijati druge živali za hrano: aljaški grizliji plenijo losose; ježi plenijo žuželke; pleniti ribe, sesalce / medvedi in volkovi včasih plenijo drobnico
// lov. z orožjem, pastjo prihajati do divjadi: lovske družine na nekaterih območjih občasno plenijo jelenjad in srnjad / divjadi ne plenijo le lovci, temveč tudi potepuški psi
pôlhati -am [pou̯hati] nedov. (ȏ)
nar. loviti polhe: polhali so celo noč
pregánjati -am nedov. (ȃ)
1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver
// delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi
2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna / vse življenje ga preganja nesreča
3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji
4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo
5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka
● ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola
ribáriti -im nedov. (á ȃ)
loviti ribe: ribiči ribarijo; ribariti ob obali, v morju; čolnariti in ribariti / ribariti s trnkom / ladja ribari ob otoku
● ekspr. v kalnem ribariti izrabljati neurejene razmere za dosego cilja
ríbiti -im nedov. (í ȋ)
nar. vzhodno loviti ribe: ribič ribi; otroci so ribili v potoku
sáčiti -im nedov. (ā ȃ)
rib. loviti s sakom: dovolili so mu sačiti
sokoláriti -im nedov. (á ȃ)
loviti s sokoli: že kot deček je sokolaril
stréči stréžem nedov., strézi strézite in strezíte; strégel strégla (ẹ́)
1. prinašati hrano, pijačo navadno gostu: streči povabljencem; streči s pijačo, prigrizkom; gostje si sami strežejo / strežejo le do devetih; kosilo strežejo v jedilnici delijo; v gostilni strežejo kmečke jedi imajo, pripravljajo / v tej restavraciji streže že več let dela kot natakar / to omako, solato strežemo k perutnini
// s tožilnikom delati, povzročati, da je kdo zadovoljen: prijazno so jih stregli; moža lepo streže
2. dajati, izročati komu zahtevano, zaželeno blago: na tem oddelku strežeta dve prodajalki / kot vljudnostna fraza vam že strežejo
3. opravljati dela za zadovoljevanje telesnih potreb
a) zlasti bolnega, onemoglega: streči bolniku; stregla ga je v bolezni, med boleznijo; streči ostarelim ljudem
b) pripadnika višjega družbenega sloja: lordu streže že več let; zdaj mu streže nov služabnik
// občasno pomagati pri gospodinjskih delih: stregla je pri bogati družini v mestu; ker ni dobila drugega dela, je hodila streč po hišah
4. opravljati dela, ki drugemu omogočajo hitrejše, nemoteno delo: stregla sta mu dva pomočnika; zidarjem so stregli domači / streči pri obredih / en delavec streže več strojem
5. delati za potešitev, zadovoljitev potreb, želja koga: vsem je morala streči; preveč jim streže; pog. pusti se streči / ekspr.: streči pri živini; rožam ne streže, zato ji ne uspevajo / ekspr. streči svoji radovednosti
6. star. prestrezati: streči deževnico / streči (si) roso v dlani
7. star. čakati, prežati: pri vratih je ves večer stregel nanjo / lovci strežejo na divjad
8. star. prestrezati, loviti: streči šume / pazljivo je stregla na besede / stregel je njunemu pogovoru prisluškoval
9. ekspr., v zvezi s po prizadevati si komu odvzeti, kar nakazuje določilo: stregli so mu po prestolu / streči komu po časti, po življenju
● publ. knjiga streže okusu, zahtevam bralca je po okusu, zahtevah bralca; ekspr. sreča mu streže ima srečo; ekspr. vreme nam letos res streže je lepo, ugodno; ekspr. ve, kako se taki reči streže zna pravilno, ustrezno ravnati; pog. streže jim spredaj in zadaj zelo
trnkáriti -im nedov. (á ȃ)
rib. loviti ribe na trnek: iti trnkarit
ujémati -am nedov. (ẹ̑)
(uspešno) loviti: ujemati žoge / pajki ujemajo muhe / ekspr. uho ujema različne glasove
veveríčkati se -am se nedov. (ȋ)
nar. vzhodnoštajersko loviti se po drevesih: otroci se veveričkajo
vijáčiti -im nedov. (á ȃ)
rib. loviti ribe tako, da se vržena vaba vleče k sebi z navijanjem vrvice na (ribiško) kolesce: muhariti in vijačiti
žabáriti -im nedov. (á ȃ)
loviti žabe: zvečer žabarijo
žonglêr -ja m (ȇ)
1. kdor zna z izredno spretnostjo istočasno metati v zrak navadno več predmetov in jih loviti: nastop znanega žonglerja s kiji, krožniki; igra se z ljudmi kakor žongler z žogami; pren. besedni žongler
2. lit., v francoskem okolju, v srednjem veku pevec, igralec in akrobat, ki nastopa po sejmih, plemiških dvorcih: potujoči pevci in žonglerji
žonglírati -am nedov. (ȋ)
1. z izredno spretnostjo istočasno metati v zrak več predmetov in jih loviti: vrvohodec je stoje na eni nogi še žongliral; žonglirati s krožniki, z žogami
2. ekspr., v zvezi s s, z spretno ravnati s čim: natakar je žongliral s kozarci / žonglirati z ljudmi; pren. žonglirati z besedami, s podatki
Število zadetkov: 159