goréči -a -e prid. 1. ki gori in daje svetlobo: Liki gorécsa ſzvejcsa KŠ 1754, 253; okoli gorécse szvecse letala KAJ 1870, 8; ſzte nej priſztoupili kgorécsemi ognyi KŠ 1771, 695; Dečák goréčo žveplenico táhiti BJ 1886, 9; ſze prikáse zgorecſim plaménom SM 1747, 15; kak gorécse ſzvejcse BKM 1789, 157; Gorécsi áldovje ſzo ſze ti nej dopadnoli KŠ 1771, 688; Naj bodo vaſe ledevjé opáſzane i ſzvejcse gorécse KŠ 1771, 688; je vecs od vſzej gorécsi ftiſsani áldovov KŠ 1771, 142; pren. On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; liki edna velika gora zognyom gorécsa je vr'zena KŠ 1771, 781; Nyih táo bode vmlaki zognyom i 'zveplom gorécsoj KŠ 1754, 75; vſterom ſze nebéſza gorécsa raſzpiſztijo KŠ 1771, 723; vgaſziti morete vſze gorécse ſztreile toga hidicſa SM 1747, 27 2. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: Lübim te oh gorécsa lübav KM 1783, 3; gorécse, i Vſze mogoucse lübéznoſzti KM 1790, 108; Za ono gorécso Lübav KM 1783, 58; na gorécse 'selejnye moremo ſze pobüditi KMK 1780, 53; na gorécſo lübéſznoſzt med vſzemi nami SM 1747, 50; po gorécsi molitvaj vſzega hüdoga korenyé vö ſztrejbim KŠ 1754, 239
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gorèti -ím nedov. goreti: je potrebno vognyi vám goreti AM 1747, 84; je pa goreti začnola BJ 1886, 9; Da negorim vekiveke BKM 1789, 438; kak gori etam KM 1790, 38; je z-goubcza ogeny goro KOJ 1845, 115; ali drv tak pripraviti mogli, ka bi gorela KM 1790, 48; pren. dáj mi tvojo lubav, naj ona gori vu meni KM 1783, 181; i bode gorela szrditoszt tvoja kak ogen TA 1848, 74; nej je naj ſzrczé gorelo vu nama KŠ 1771, 256; ka bi i jaſz ne goro KŠ 1771, 549
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jedíni -a -o prid. 1. edini: dika ti boidi ſzin jedini Bog SM 1747, 82; Jezus! moj jedini ſzredbenik KŠ 1754, 234; eti ſzam jaſz ſám jedini KM 1790, 76; Szám eden jedini pojbics je bio KM 1790, 28; ſzám cslovik je bio jedini SIZ 1807, 20; moja jedina vüpazen KŠ 1754, 234; oh Jedina Lübav moja KM 1783, 1; Gresnikov jedina radoſzt BRM 1823, 2; jedina csi bogati roditelov KAJ 1870, 64; naj morem tebé jedinoga lübiti KM 1783, 4; z-Ocsom ſzi navküpe jedine zmo'snoſzti SŠ 1796, 87; Dika Vſzigdár Bougi jedinomi BKM 1789, 20; tebi poſtenyé Li jedinomi Bojstvi SŠ 1796, 7; tá nyemi je dao eden jedini gros szvoj KAJ 1870, 8; vöriem iedino ſzvéto mater Czirkev ABC 1725, A5a; jedino ſzvéto Mater Czérkev SM 1747, 44; vi ſzinki nyegovom jedinom Goſzpodni naſſem TF 1715, 22; Vu ſzini nyegovom jedinom SM 1747, 44; I vu jedinom nyegovom Szini KMK 1780; I vu Szini nyegovom jedinom KM 1790, 109; vu Jezusi Jedinom odküpiteli KAJ 1848, 9; razlocsávajoucsa znaménya .. Dvojeféle: ta edna szo za jedine recsi KOJ 1833, 8; eden glásznik, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7 2. združen: Jedinei bomo z-vſzejmi ſzvéczi SŠ 1796, 151 jedíni -a -o sam. edini: Ár jaj tomi jedinomi SIZ 1807, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jèzerokrat prisl. tisočkrat: Jezerokrát jaſz tak právim KŠ 1754, 261; bi rá jezero krát pouleg nyé mrú KŠ 1771, 444; bio je racsún nyih ſztou krát jezero i jezero krát jezér KŠ 1771, 776; Lübav Jezuſſa Jezero-krát prijetnejsa KM 1783, 248; Jezerokrát te dicsim, Jezus BKM 1789, 81; Hválim jezerokrát jaſz eto dobrouto SIZ 1807, 38; Bo'zi kol vnogo jezerokrát jezér TA 1848, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
k predl. z daj. 1. k, za izražanje cilja, ki ga gibanje doseže: Pridi knám králeſztvo Tvoje TF 1715, 25; ino me kfriſkim vodám pela ABC 1725, A8b; lüſztvo ſze pribli'záva kmeni KŠ 1754, 13; prineſzli ſzo knyemi vſze betésne KŠ 1771, 49; cslovik .. i pridrü'zi ſze k'zeni ſzvojoj KŠ 1771, 585; püſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab(2); Hotte veli kmeni BKM 1789, 9; Ar v-nebéſza pojdemo k-Bouguvi SŠ 1796, 7; je nyou k-moskomi pelao SIZ 1807, 7; szo roditelje dejte szvoje k-skolniki pripelali KOJ 1845, 7; vszaki ednoga poszlanika k hercegovinancom poszlo AI 1875, kaz. br. 3; gda bi se že kšoli približávala BJ 1886, 5; tvoje dobrote dári kotere bomo zdai kſzebi jemáli TF 1715, 47; nai ſze vſzih kpokori obernéio SM 1747, 9; zakai ides ti k-ſzvétomi Sacramentomi KŠ 1754, 41; Priſztoupiti k-Evangyeliomi KŠ 1754, 209; bi mogoucse bilou Szloveni k-znanyi vogrszke rejcsi pridti KOJ 1833, XVI; kak k brati szem sze pridrü'zo TA 1848, 27; po etoj póuti vküpidévcsi k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1; pren. Kak k-pámeti pride KMK 1780, 93 2. za izražanje splošne usmerjenosti: obrnés nyéh od kmicze k-ſzvetloſzti KŠ 1754, 76; ſtera je brod Krete glédecsi kpodnévi i kvecséri KŠ 1771, 424 3. za izražanje usmerjenosti dejanja: ino je erkla k-ſeni SM 1747, 5; vu naſi molitvaj k-Bougi zdihávamo KŠ 1754, 211; Ar ſze zſzrczom vörje kpraviczi KŠ 1771, 470; vi ſzami glédajte ktomi KŠ 1771, 398; naj ſze dobro k-ſzmrti morem pripraviti KM 1783, 90; knám vö ſzkázano dobrouto BKM 1789, 6b; ſze je dobrouta Bo'sa vö ſzkázala k-národi SIZ 1807, 8; lübézen kmeni ino kvſzeim greiſnim lüdém TF 1715, 41; nai meni onih dári haſznio na terdno vöro ktebi SM 1747, 50; lubéznoſzt kmeni SM 1747, 41; bode lubézen knyim ſzka'zuvao KŠ 1754, 221; lubézen ſzo meli kJezuſi KŠ 1771, 339; da tvojo knám ocsinſzko dobro volo ſzpoznamo KŠ 1771, 844; tvoja k-nám ſzkázana lübav KM 1783, 158; Knyemi ſzi ſzkázao tvo volo BKM 1789, 4; ſzam pripravo, ino mojo dobro-volo k-nyemi SIZ 1807, 38; Lübéznoſzt k-Bôgi BRM 1823, VI; Pokornoszt k-Bôgi KAJ 1848, 186; veliko lübézen májo ti stári k mládim AI 1878, 7; Pavla apostola k-Filippénczom piszani liszt KŠ 1771, 589; potrplivi bojte kvſzejm KŠ 1754, 103; i k-ſzmrti je pobio jezero Filiſzteuſſov KM 1796, 49; szo vsze okoline k-püscsávi napravili KOJ 1848, 80; proſzo ſze je k-Czaſzari KM 1796, 129 4. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: katechiſmus, kſteromi ſze je vecs rédov priverglo TF 1715, 9; ktomi odeteu dáva TF 1715, 21; ne racsunai knyim mene SM 1747, 68; Ktomi escse tudi ſzem djáo Pridavek KŠ 1754, 8b; kſteroga 'zitki ſzi escse petnájſzet lejt privrgao KŠ 1754, 242; ka bi ſze zracsúnali k-tvojim ſzvéczom KM 1783, 24; i niſtere znouvics obrnyene [pesmi], czejle kmojim prilo'zo BKM 1789, 4; kaj bi mi cseri k-mó'si dávali SIZ 1807, 6; K-tomi szta obá jáko velikiva szirmáka bilá KAJ 1870, 37; ſztotnik je krokám dáo vitézov poglavniki vouznike KŠ 1771, 428; Ali mi ſzmo dönok k-zráſzti nikaj nej mogli zmocsti KM 1790, 48 5. za izražanje namena: Naſſega Goſzpodna Teilo nám gréiſnikom kjeiſztvini TF 1715, 43; On je ſzvojim kpomoucsi SM 1747, 253; je on vſzejh Goſzpoud, bogat kvſzejm KŠ 1771, 471; ſzi ſze nám naroudo k-veſzélji KM 1783, 234; je bio ſteri med Izraëlſzkimi Králmi k-csemi KM 1796, 96; bio ſzam vam k-radoſzti SŠ 1796, 76; Vera K-dobromi deli prilocsna BRM 1823, 2; poloobdelavczi plük k-orányi je neogiblivo potrejben KOJ 1833, III; Boj k-poszvêti vszemi szvêti KAJ 1848, 123; On je szvoj sztolecz k szôdbi pripravo TA 1848, 7; pridi nam k pomôcsi TA 1848, 66; K-brojenyi pa nema vôle KAJ 1870, 9; i sze nadale k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; da ſzo ſzi vnougi krokám vzéli vréd ſzpraviti prepovidávanye KŠ 1771, 161 6. za izražanje pripadnosti: ſtere neſzmejmo 'zeleti? vſze, ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; tak vszi szlisimo k-ednomi obcsinszkomi Tiváristvi KOJ 1833, XII; k prvomi šeregi se lišijo hrbtenični AI 1878, 5; i nyidva k rodovini slišita BJ 1886, 10 7. za izražanje vzroka: moreio ino na nágli kszramoti posztánoti ABC 1725, A8a; Boga kpómocsi zovimo SM 1747, 81; Bilou je pa priprávlanye k-Vüzmi KŠ 1771, 329; liki je kralüvao grejh k-ſzmrti KŠ 1771, 458 8. za izražanje časovne, krajevne bližine: ár je szuncze 'ze kvecséri KŠ 1771, 256; K-novomi leti sze dr'zina prminyáva AIN 1876, 24; Bila pa je Bethánia blüzi k-Jeru'zálemi KŠ 1771, 304; nyegovo ſz. tejlo ino ſz. krv navküp vzéto kednomi 'zlaki i eden hip jejmo ino pijémo KŠ 1754, 205; eden kdrügomi lübezniven KŠ 1754, 41 9. za izražanje podobnosti: tejlo, da bode priſzpodobno kodicsenomi nyegovomi tejli KŠ 1754, 140; priſzpodobno je králeſztvo nebeſzko, kZerni horcsicsnomi KŠ 1771, 44; Mi lidjé ſzmo ktomi, ka je Dühovno, neſzpodobni BKM 1789, 178; niti ga za tebom nebode k-tebi ſzpodobnoga KM 1796, 66; Têlo sztvári je vu vnôgom priglihno k-têli csloveka KAJ 1870, 10; Divja koza je spodobna k domáčoj kozi AI 1878, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lǜbav -i ž ljubezen: 3. Je Lübav KMK 1780, 4; oh Jedina Lübav moja KM 1783, 1; brezi lübavi nemre vekivecsnoga 'sitka zadobiti KMK 1780, 34; Zdaj vörje, ka je negda vu támli szvoje lübavi vorvati nejstejla KOJ 1845, 88; Povéksaj vu meni i csiszto lübav KM 1783, 6; naj ſztvojov lübavov na veke gorim KMK 1780, 110
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
naméjniti -im dov. nameniti, nameravati: Proszim ki namenijo naprêplácsati AI 1875, kaz. br. 8; Ár je Paveo namejno plavati mimo Efezuſa KŠ 1771, 405; Boug je vſze dobro namejno KŠ 1754, 266; ka jasz szam dobro nameno vcsiniti AI 1875, kaz. br. 7; I pokouro vcsini, kak ſzi namejnil KM 1783, 258; je pa Czaszar z-tém namejno szpokójiti KOJ 1848, 97; csi tou, ſtero ſzmo namejnili, doprneſzémo KŠ 1754, 39; za nász Vandale namejnili piszati KOJ 1833, V; kak da bi on na hüdo namejno KM 1796, 26 naménivši -a -e ki je namenil: Béla I. naménivsi lübav zaslü'siti KOJ 1848, 19 naméjnjeni tudi naménjeni -a -o namenjen: znyega ſzkrivnoſzti vö nazvejscsenyé na nyegovo neſzrecſzo namejnyeno KŠ 1754, 54; kaže, ka je za mrzle kraje namenjen AI 1878, 18; i csi je piovnica namênyena, szkopa sze KAJ 1870, 74
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
napelàti -pèlam dov. 1. napeljati, navadno s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: zogibanyem onih, ſtera bi náſz náto mogla napelati KŠ 1754, 63; Bo'ze vole modroſzt: Ona te napela Na to 'zitka vernoſzt BRM 1823, 164; hábajmo ſze pa nevoscenouſzti, i csemérov, ſteri na tak ſztrasno hüdoubo napelajo csloveka KM 1796, 9; ár ga je lübav na tou napelala KM 1796, 67; Znáſſanye je nyega na to napelalo KM 1796, 63; Táksa mála dela szo jo ne napelale AIP 1876, br. 10, 5 2. povzročiti: ſzo ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem potop napelali na veſz cslovecsánſzki národ KM 1796, 10 napèlani -a -o napeljan, nagovorjen: Srbi szo na bój napelani i krédi bili AIP 1876, br. 8, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nevoščenóst in nevoščenóust tudi nevouščenóst -i ž nevoščljivost: Ka je eſcſe prepovejdano .. nevouscsenoſzt KŠ 1754, 39; Nevoſcsenouſzt KMK 1780, 91; Na koj je napelala nevouscsenouſzt Kájna KM 1796, 9; Od nevoscsenószti KM 1783, 9; hábajmo ſze pa nevoscsenouſzti KM 1796, 9; Gde med dr'sinov nega nevoscsenouszti KOJ 1845, 46; Csi pa csemérno nevoſcsenoſzt máte KŠ 1771, 750; Lübav pred Nevoscsenouſzt KMK 1780, 95; csi to Ali pa nevoscsenoſzt BRM 1823, 404; puni znevoſcsenouſztyov KŠ 1771, 449; Nevoſcsenouſzti i ktejm priſzpodobna KŠ 1771, 568; Tá dejte nevoſcsenouſzti KŠ 1771, 705
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
òh medm. 1. oh, izraža čustveno prizadetost: Dai nám mir vu naſſem Sitki oh naſſ miloſztivni Goſzpodne Bosje TF 1715, 46; Oh Goszpon Jéſus Kriſtus ABC 1725, A6b; Oh moi drági Jesus SM 1747, 46; Oh ſzvetlo ſzuncze KŠ 1754, 250; oh neveren národ KŠ 1771, 130; Ovo tebi preporácsam oh Jedina Lübav moja KM 1783, 1; Oh visnyi krao prezmo'zni BKM 1789, 11; Oh tak! gori je ſzkricsao, na tom bodem KM 1790, 24; szpêvao bom Iméni tvojemi oh Visesnyi TA 1848, 7; Oh ti preminoucse cslovecsánſzko lüſztvo SŠ 1796, 9; Oh Goſzpodne, vcsi me Ti BRM 1823, 9; Molimo tebé, oh sz. trojsztvo KAJ 1848, 9 2. izraža zavrnitev, nejevoljo: Oh nevolno kerſchánſztvo vaſſe TF 1715, 4; nepriáteo právi, ka ſze ni eden Litarán ne zvelicsa? Oh nej KŠ 1754, 10a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
podlòžnik -a m podložnik: Krivci sze ogiblejo Goszpodé, nej posteni podlo'sniczke KOJ 1845, 28; nego szo ji v-temnici zadüsili nyé lasztivni podlósniczke KOJ 1848, 46; Tak szo 'selezni i szalaszki Szlovenje tüdi v Privinovo der'sánye szpadnoli i nyegovi podlo'sniczke bili KOJ 1914, 99; Béla I. naménivsi lübav i prinagnejnye szvojih podlosnikov zaszlü'siti KOJ 1848, 19; Czilou kak etim prisavczom, tak prvejsim szvojim podlo'snikom je Gejza dopüszto szvojo deczo ocsiveszno okrsztiti KOJ 1848, 10; Teda setüje Stevan priprávleni zbentáne podlo'snike KOJ 1848, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pomènkati -am dov. omagati: Nedái moioi Vöri vu meni pomenkati SM 1747, 56; lübav ne pomenká KM 1783, 184; Gde cslovecsa môcs pomenká KAJ 1848, 214; Záto ne pomenkamo KŠ 1771, 536; da, gda pomenkáte, vzamejo váſz vu vekivecsna prebiváliscsa KŠ 1771, 225; i trejzne je pa odpüſztiti neſcsem, da kak na pouti ne pomenkájo KŠ 1771, 52; Ne pomenkajte mocsno z-Goſzpodnom csiniti KŠ 1771, 818; Nigdár ſzem eſcse vnikom nej pomenkao BKM 1789, 304; ár szem krôto pomenkao TA 1848, 116 pomènkati se -am se omagati: Pomágai mi, da ſze mi Vöra ne poménka SM 1747, 58; i lejta tvoja ſze ne pomenkájo KŠ 1771, 673; Vu nikakvoj proſnyi ſze ne pomenkájo BKM 1789, 188
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pomóči tudi pomòčti -mòrem dov. pomagati: on me vſzigdar pomocsi mori znevol SM 1747, 70; K-tomi 'selejm jaſz pomocſi KM 1783, 263; Ár li ſzám ti pomocsi Mores v-potreboucſi BKM 1789, 308; On vám scsé pomocſi BKM 1789, 308; On vſzigdár lejhko more Pomocſti znevoul mene BKM 1789, 240; Ár mi hocse Kriſztus ſzvom mocsjom pomocsi SŠ 1796, 79; Setüj náſz Goſzpon pomocsti SŠ 1796, 43; I csi ga Bôg pomocsti zná KAJ 1870, 9; Hezilo miszlo szi je, kak bi nyim mogao pomocsti KOJ 1914, 100; Csi ne pomore vſzáki hip SM 1747, 73; Znevoul vász pomore BKM 1789, 11; Basta Gyüri pomore Székely Mój'sesa vojszko pobiti KOJ 1848, 86; Csi nyemi nyegov kvár i skodo pomoremo kraj odvrnouti KŠ 1754, 51; na ſtero pomozi vſzákoga vernoga kerſchenik TF 1715, 48; pomozi me vpotreibi SM 1747, 65; Ah, pomozi me, moj Boug KŠ 1754, 265; poſzlüjhni i pomozi náſz KŠ 1771, 823; Na tou lübav me pomozi KM 1783, 263; Vu mojoj nevouli pomozi ti mené BKM 1789, 312; Pomozi mi, drági moj boter KM 1790, 46; Z-glaſznom ricsjom me pomozi SŠ 1796, 162; Pomozi vam Boug SIZ 1807, 40; Neiga na ſveiti preſz tébe, kibi pomogel mene SM 1747, 65; i vu dnévi zvelicsanya ſzam te pomogao KŠ 1771, 538; Kaj ſzi ti náſz vto nouvo leto prejk pomogo BKM 1789, 51; I pomogla je zemla toj 'zeni KŠ 1771, 788 pomòčti se -mòrem se opomoči si: Od Bôga ſze pomores BRM 1823, 30; nego ſze bole vu tvojoj miloſcsi pomoremo KŠ 1771, 847; hitro ſze je na ſzvoj laſztiven krüh pomogao KM 1790, 58
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
popüstìti tudi popistìti -ím dov. popustiti: da sze morejo meknoti, vno'sino konyov u drügeféle dugoványov popüsztiti KOJ 1848, 98; rôka moja ne popüszti TA 1848, 61; I tecsasz nepopüszti, dokecs je 'Z-nyidva rôk obráni KAJ 1870, 114; Eta lübav ſze ne vgaszi, Ne zmrzne, ni ne popiszti KM 1783, 251; Moke ne popiſzti, Onim, ſtere v-pekeo dobi BKM 1789, 453
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prijéten tudi priéten -tna -o prid. 1. prijeten, ki ima, kaže pozitivne lastnosti: Da tak tebi vuvſzem Prijéten osztánem KŠ 1754, 248; Oh priétni Jezus KŠ 1754, 237; po ſzvojem priétnom ſzlugi Moyſeſſi vönka zgláſzo TF 1715, 12; Hlápcze opominaj, naj boudo vu vſzem priétni KŠ 1754, 66; stere je náſz ſzebi zoubſztom prietne vcsino SM 1747, 21 2. ki ugaja, je všeč: ſzáda ino je priétni pred nye ocſmi KM 1783, 6; ki ſze ga boji, priéten nyemi je KŠ 1771, 374; i prijéten bode ete ſz. Áldov KM 1783, 131; na vékſe on je vſzejm prijéten KM 1790, 36; Csi ſzem li prijéten Tebi BRM 1823, 10; Nikſa gnila rejcs .. naj bou priétna poſzlüſávcszom KŠ 1754, 44; I priétna je bila eta rejcs pred vſzov vno'zinov KŠ 1771, 357; Ár je hiſtvo ſzvéto edna poſtena, Bougi priétna, ſztáva SIZ 1807, 6; ino vsze moie csinenye priétno boude ABC 1725, A5b; ako scsés videti, koje Bogu drágo i lüdem prietno SM 1747, 87; Da vſze moje delo Tebi bou prijétno KŠ 1754, 248; dokecs je prijétno k-pokouri vrejmen KM 1783, 134; od koga bole Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b; i brs za volo Simon Máguſa, priétnoga Nero Czaſzari KŠ 1771, 700; Túl korátov je nê kâ prijétnoga KAJ 1870, 10; poſztavte tejla vaſa na áldov priétni Bougi KŠ 1771, 475; Oni ſzo ti priétni bili BKM 1789, 83; i záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8; kaiſzo tákove proſnye priétne oczi TF 1715, 31; Naj boudo priétne tebi ricsi vüſzt moji KŠ 1771, 147; da Tebi moja dela priétan boudo TF 1715, 46; dobra dela ſzo, ſtera ſzo Bougi prijétna KMK 1780, 97; Ár hrána náſz Bougi priétne ne vcſini KŠ 1754, 211; Jelo pa náſz priétne Bougi ne vcsini KŠ 1771, 505 3. ki prinaša veselje, zadovoljstvo: Predgat leto Goſzpodnovo to priétno KŠ 1771, 176; Ár právi: vu priétnom vrejemni ſzam te poſzlüjhno KŠ 1771, 538; Jasz sze pa, Goszpodne, k tebi molim v prijétnom vrêmeni TA 1848, 54; ali za volo z-Bogom zmérjenoga, ſzo priétna KŠ 1754, 81 prijétnejši tudi priétnejši -a -e prijetnejši: I drügim de prijêtnêsi, Ki povszéd csedno gucsi KAJ 1848, 276; Lübav Jezuſſa Jezero-krát prijetnejsa KM 1783, 248; I pred Bougom je tüdi priétnejsa edna lejpa peſzen BKM 1789, 4b; tüvárissiczo, ali mojim ocsem prijetnejse nej ſzam nindri mogao nájdti SIZ 1807, 19; nego szi to bougso, Bougi prijétnejso voro preberé KOJ 1845, 80
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
skázati skážem dov. pokazati, izkazati: Csi je pa ſteo Boug ſzkázati ſzrditoſzt KŠ 1771, 468; cslovik, mores li ſzkázati, ka ſzi lübo Bogá KM 1783, 284; Tomi Bolvani Znaménya szkázati KOJ 1833, VII; zahválnoszt szkázati hotejoucsi sztálisi KOJ 1848, 47; szká'zem pomôcs, tem, ki sze grlijo TA 1848, 9; obláſzt, ko nad menom ſzkáſes SM 1747, 57; Tô zmo'znoſzt nyegovo Szká'ze nyega delo BRM 1823, 10; Sto nam szká'ze gda dobro TA 1848, 4; naj naſſo zahválnoſzt ſzká'zemo KŠ 1754, 83; Po kom ſzká'semo Bougi, i bli'snyemi naſſemi naſſo lübav KMK 1780, 34; Szká'si nám Goszpodne tvojo miloscso KM 1783, 27; Szká'zi Boug knám tvo miloſcso BKM 1789, 61; miloscso ino vernoszt nyemi szká'zi TA 1848, 48; Pokornoſzt ſzká'zmo ponizno BKM 1789, 24; Záto ſzkázanye lübéznoſzti vaſe i naſe hvále ſzkáſte knyim KŠ 1771, 543; Za tejm ſze je molo Eliás Goſpodni, naj bi ſzkázao, ka je on Boug KM 1796, 76; Dabi knám ſzvo miloſzt ſzkázao BKM 1789, 65; Mátia Therezia bi escse vecs dobra zkázala KOJ 1848, 111; ino mojo dobro-volo k-nyemi ſzam rad ſzkázao SIZ 1807, 38; Knyemi ſzi ſzkázao tvo volo BKM 1789, 4; ſtero je ktebi ſzkázao, ſzkrblivoſzt KŠ 1771, A8a; Doſzta vnogo dobra, Kmeni vſzak dén zkázao BKM 1789, 130; Vkom je lübéznoſzt ſzvojo ſzkázao vſzejm nam SŠ 1796, 49 skázati se skážem se 1. pokazati se: Ár sze je nám vſzejm potrejbno pred ſzodczkim ſztouczom ſzkázati KŠ 1771, 537; gda ſze ſzká'sem pred Bo'sim liczom KM 1783, 218; nájbolye, csi sze oni ali meszto nomena szká'sejo KOJ 1833, 119; naj ſze ſzká'ze naſa gyedrnoſzt nad vami KŠ 1771, 541; nej, naj ſze mi vardenyeni ſzká'zemo KŠ 1771, 553; ali naj ſze ſzká'zejo, kaj ſzo nej vſzi znáſz KŠ 1771, 728; Csi eta csinis, ſzká'zi ſze ſzvejti KŠ 1771, 288; Gda pridem, ka bi sze szkázao pred liczom Bo'sim TA 1848, 34; Gda bi ſze pa ni ſzuncze ni zvejzde ne ſzkázale vnogo dni KŠ 1771, 425; Gda ſze je pa ſzkázala dobrouta klüſztvi KŠ 1771, 660; zourja je toti v kervavoj fárbi sze szkázala KOJ 1914, 128; i rávno ſze je tüdi dobrouta Bo'sa vo ſzkázala SIZ 1807, 8; ino ſze je eſcse nei ſzkázalo, kai mi bomo SM 1747, 32; kaj ſze je nigdár tak csüdno delo ſzkázalo v Izraeli KŠ 1771, 30; ki ſzo ſze ſzkázali poglavári prouti Pavli KŠ 1771, 416 2. prikazati se: A veimo pa, kai da ſze on ſzkáſe, nai nyemi glihni bomo SM 1747, 32; Známo pa, gda ſze ſzká'ze, priſzpodobni knyemi bodemo KŠ 1754, 97; Gda ſze pa Kriſztus ſzká'ze KŠ 1771, 608; ſzkázal ſze je Angelom SM 1747, 12; Sterim Apoſtolom ſze je i ſzkázao KŠ 1754, 112; I kaj ſze je ſzkázao Kéfáſi KŠ 1771, 521; ſze je ſzkázao Zakariáſſi Popi Gábriel Arkangyeo KM 1796, 86; Po tom gori ſztanényi Sze je ſzkázao BRM 1823, 83; Steriva ſzta ſze ſzkázala vu diki KŠ 1771, 199 skazajóuči -a -e navidezen, dozdeven: pripisüvajoucsi Kriſztuſi corpus phantasticum, ſzkazajoucse tejlo KŠ 1771, 262 skázavši -a -e ko je pokazal, izkazal: I Július cslovejſztvo zkázavſi Pavli KŠ 1771, 424; Nam na zvelicsanye poſzlao, Szkázavsi ſzpravicsanye BRM 1823, 72 skázani -a -o 1. razodet: ſzkázani ſzam vcsinyen tejm, ki ſzo me nej ſzpitávali KŠ 1771, 471; Ki, ſzkázani je pa vetom ſzlejdnyem vrejmeni KŠ 1771, 704 2. prikazan: I tak je ſztrasno bilou tou ſzkázano dugoványe KŠ 1771, 695; Zdaj pa ſzkázane i po piſzmaj proroczki oznanyene KŠ 1771, 486 3. izkazan: kak je velika tvoja k-nám ſzkázana lübav KM 1783, 158; Kakda nebi v-tom szpoznávali i zvisávali Velikoszti k-nám szkázane bo'ze miloszti KAJ 1848; za tvojo knám ſzkázano dobrouto zahválimo KŠ 1754, 224; Hválo ti dájemo za eto tvojo ktvojim nevolnim ovcsiczam szkázano lübeznoſzt KŠ 1771, 832; Ár Boug louna bli'snyemi ſzkázano lübav KM 1790, 44; Hválo dajmo Krisztusi Za k-nám szkázano dobrôto BRM 1823, 1; Hválo dajmo Krisztusi Za k-nám szkázano dobrôto KAJ 1848, 1; da bi dopuno vaſe zmenkanye vaſe kmeni ſzkázane ſzlü'zbe KŠ 1771, 596; i ka nyim kaj tou morem prikázati za nyihova k-meni ſzkázana dobra csinejnya KM 1790, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sládnoti -em nedov. biti sladek: Eta lübav ne presztano Gorí, i ſzládne precsüdno KM 1783, 251
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
spoznàti spòznam dov. 1. spoznati, na osnovi zaznav, umske dejavnosti priti do poznavanja česa: Dai meni Zkvárjenye moje nature zpoznati SM 1747, 53; Záto nyihova cséſzt je 1.) bin ſzvoj ſzpoznati KŠ 1754, 170; od onoga vrejmena máo, vſterom je grejh zácsao ſzpoznati cslovik KMK 1780, 67; ki ſzi diko Preszvétoga Trojsztva dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11; Dáj nám tebé prav ſzpoznati BKM 1789, 55; Da Te moremo ſzpoznati BRM 1823, 2; Tô je tvojga poszvêta Visni trák dao nam szpoznati KAJ 1848, 5; znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; jaſz ſzkvárjenye zczeiloga ſzercza ſzpoznam SM 1747, 48; Záto jaſz zdaj ſzpoznam ka me ti kaſtigas KŠ 1754, 240; Zdaj ſzpoznam ztála KŠ 1771, 517; ka jaſz csinim, ſzpoznas pa potom KŠ 1771, 311; Stero lejko ſzpoznas, csi pred ſzé denes peſzmi BKM 1789, 4b; Dönok ti neſzpoznas tvojo grejsno ſztálnoſzt SŠ 1796, 10; Da ti praviczo szpoznas TA 1848, 9; Gda cslovik Jezuſa ſzpozna KŠ 1754, 77; Koga za Goſzpodna ſzpozna BKM 1789, 27; Csi poszlavcov kucsa naprêprneszka za pobogsanye szpozna AI 1875, kaz. br. 2; tvoio zmosnoſzt ne ſzpoznamo SM 1747, 85; Ár ztála ſzpoznamo i ztála proroküjemo KŠ 1771, 517; Vu onom dnévi ſzpoznate vi, kaj ſzam jaſz vu Ocsi KŠ 1771, 319; ka ne ſzpoznajo scütejnya, ono vöra potrdi KM 1783, 62; Lámajoucsi krüh ſzpoznajo ga BKM 1789, 94; Szpoznaj nepravicsnoſzt tvojo KŠ 1754, 77; ſzpoznaj nyegovo miloscso KM 1783, 159; neszrecso mojo szpoznaj AI 1875, br. 2, 7; ztoga ſzpoznajmo, ka ſzmo vu právoj M. czérkvi KŠ 1771, 339; Szpoznajmo ſz-toga veliko lubav Zvelicſitela KM 1796, 107; Szpoznajte, vi nevolni, pomocsnik je z-vami BRM 1823, 5; Szpoznajte bole, kak csüdno vodi Jehovah szvoje TA 1848, 4; naj ſzpoznas volo nyegovo KŠ 1771, 411; naj 1.) ſzvoje grejhe ſzpozna KŠ 1754, 208; Boug naj nyega ſzpozna KMK 1780, 11; naj 1. na naſſe grejhe ſzpoznamo KŠ 1754, 161; Naj ſzpoznamo dobrouto KŠ 1754, 267; naj ſzpoznajo, ka Boug dugo na pokouro csáka KŠ 1754, 197; naj ſzpoznajo tebé ſzamoga Bogá KŠ 1771, 322; naj szpoznajo poganye, kâ szo ludjé TA 1848, 8; Gda bi tou ſzpoznao Kájn KM 1796, 8; Da bi mi ſzkvárjenye ſzpoznali KŠ 1754, 20; Ar ſzam jaſz ſzpoznao KŠ 1771, 195; ka ſzi nej ſzpoznalo vrejmen priglédanyá tvojega KŠ 1771, 237; tákſi je eſcse nikaj nej ſzpoznao, kak trbej znati KŠ 1771, 504; ki je szpoznao nyega bo'zanszko isztino KAJ 1848, 4; Tou nyim je pa rimszki Pápa tak za hüdo szpoznao KOJ 1848, 43; ka je ſzpoznalo zrejcſi Bo'ze KŠ 1754, 78; I mi ſzmo vorvali i ſzpoznali KŠ 1771, 287; ſzte ſzpoznali miloſcso Bo'zo vu iſztini KŠ 1771, 603; verni, ki ſzo ſzpoznali iſztino KŠ 1771, 638; Vogleja je melo nyegovo besznoucso szpoznati KOJ 1848, 4 2. ugotoviti, dojeti: kim je dáo pejneze, da bi ſzpoznao, kakda je ſteri tr'zo KŠ 1771, 235; ino ſta zpoznala, kai ſzta nága SM 1747, 6; [pavozino] i ſzpoznao je, ka je mokra i hladna KM 1790, 38; ſzpozano ſzam, ka ſzte vi nej vſzi dobro troſsili vaſsi pejnez KM 1790, 28 3. priznati: ſzpoznajte one, ki delajo med vami KŠ 1771, 622; ka on nikoga za vogerszkoga Krála neszpozna KOJ 1848, 104; i Rimſzka cszérkev ga je nej ſtejla za Kanonicsánſzko piſzmo ſzpoznati KŠ 1771, 668 4. seznaniti: Z etim svetom nas spozna prirodopis AI 1878, 4 spoznàti se spòznam se spoznati se, biti spoznan: Esmerkedni; szpoznati sze KOJ 1833, 155; Pred Bougom ſze moremo za vujvlacséne ſzpoznati KŠ 1754, 199; Jaſz poznam te moje i ſzpoznam ſze od ti moji KŠ 1771, 300; proſzimo Bogá: 1. Naj ſze on od vſzej lüdi na zemli ſzpozna KMK 1780, 27; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Vetom ſze ſzpoznajo Bo'zi ſzinovje i vraj'zi ſzinovje KŠ 1771, 730; gda koga na kákse dugoványe rátamo, naj ſze ſzpozna, kákſi jeſzte KŠ 1754, 171; Ár nega nikaj tak ſzkrivnoga, niti ſzkritoga, ſtero bi ſze ne ſzpoznalo KŠ 1771, 193 spoznajóuči -a -e ko je spoznal: Vzemi eto bremen, naj ſzpoznajoucſi vsze moje grejhe morem vcſiniti KM 1783, 186; Ali Dávid ſzpoznajoucſi nad ſzebom kaſtigo Bo'so KM 1796, 63 spòznavši -a -e ko je spoznal: naj i jaſz pokojno düſo mám ſzpoznavſi tá, ſtera ſze okoli váſz godijo KŠ 1771, 595; Vſzejm lidém, naj ſzpoznavſi nyegovo dobrouto, ſze povrnéjo KŠ 1754, 168; nej szam sze zbojao z-edne sztráni szpoznavsi KOJ 1833, V spòznani -a -o 1. spoznan: kakti ſzam i jaſz ſzpoznani KŠ 1771, 517; Jezus od Pasztérov v-jaszlicaj ſzpoznani KM 1783, 72; Szpoznani je Goszpôd vu vcsinyenoj szôdbi szvojoj TA 1848, 8; zadoſzta je bila Putifari ſztálno ſzpoznana nyegova vörnoſzt KM 1796, 25; i tivárisi szpoznana nyé právoszt KOJ 1845, 132; imé tvoje Vcsini, naj bode od nász vszej ſzpoznano KM 1783, 278; naj bode od náſz vſzej ſzpoznano BKM 1789, 297; Od prouti ſztanejnya ſzpoznanoj praviczi KM 1783, 47; k-Evangyeliomi i 'znyega ſzpoznano bogáſztvo vſzebi gori iſzkati KŠ 1754, 209; zmo'znoszt Bo'sánsztva nyegovoga, vadlüje szmrt szpoznano KOJ 1845, 124; Zdaj pa ſzpoznani od Bogá, kakda ſze obrácsate na te nemocsne piſzke KŠ 1771, 564 2. znan: Szpoznano je, ka od 67-ga lêta vezalo na Vogerszkiország cseresz skôdo AI 1875, br. 1, 1 3. priznan: za volo szpoznanoga vitéstva sze je dopádno KOJ 1848, 22; ino vu áhenszkom miri nyoj je szpoznano naszledsztvo KOJ 1848, 110
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zaslǘžiti -im dov. zaslužiti, biti upravičen dobiti kaj, biti deležen česa: Béla I. naménivsi lübav zaszlu'ziti KOJ 1848, 19; pekeo szi zaszlü'zi KOJ 1845, 87; Ar mi kaſtigo zaſzluſimo TF 1715, 29; Niti ſzi králeſztva nebeſzkoga ne zaſzlu'zimo KŠ 1754, 211; csi bi jo ſzpuno, bi kaj zaſzlü'zo KŠ 1754, 6a; pekeo ſzam zaſzlü'zo KMK 1780, 74; Kai ſzi ſztvoimi greihi zaſzlüſo TF 1715, 37; Kai ſzi zaſzlü'zo KŠ 1754, 38; Da bi ſzi kaj zaſzlü'zo KŠ 1754, 257; Kai je nám zaſzlüso SM 1747, 16; Kriſztus je zaſzlü'zo KŠ 1754, 182; kaſtige ſtere je zaſzlü'so KMK 1780, 82; Vſzáka je kotriga Pekla zaszlü'zila BKM 1789, 443; ani ſzmo ga nei zaſzlüſili TF 1715, 29; Ár ſzmo mi toga niti nej zaſzlü'zili KŠ 1754, 169 zaslǜženi -a -o zaslužen: pomáganye bode tak nazháj zaszlü'zeno AI 1875, kaz. br. 1; zahválo od nyaga za szlü'zeno preimenitoszt AI 1875, br. 1, 5; je i grejh zaszlü'zenov pri Bougi ſzrditoſztyov KŠ 1771, 436; reczi me ſzlobodnoga od vſze, po grehi zaſzlüſene, kastige SM 1747, 53
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zažìganje -a s vnemanje, razvnemanje: Eta lübav Oh blá'seno za'siganye KM 1783, 251
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zmr̀znoti -em dov. zmrzniti: Fagyni; zmrznoti KOJ 1833, 156; pren. I, da zmrzne lübézen vnougi KŠ 1771, 80; Eta lübav Ne zmrzne KM 1783, 251 zmr̀žnjeni -a -o zmrznjen: vu vedraj zmr'znyena voda sze nê raztopila AI 1875, br. 1, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zvr̀šiti -im dov. narediti, opraviti: Záto tak zvrſi zdaj tvojo pokouro KM 1783, 257; Vtoj miſzli nego jo zvrſi BKM 1789, 403; Za etoga Kurfirsta je tüdi Luther zvrso, ka je na miszli meo KOJ 1845, 64; ár je vnouga velika dela odicseno zvrso KOJ 1848, 102 zvr̀šiti se -im se dokončati se: liki bábelszki türen sze je nej mogo zvrsiti KOJ 1833, IX zvr̀šeni -a -o 1. narejen, dokončan: geto je i Kánon od ſz. Bo'zi mo'zákov je zvrſeni bio KŠ 1771, A4b; Bojdi tva’ vola do koncza zvrsena KM 1783, 278; Gda je na zvrseni grob kri's vteknyeni KOJ 1845, 96 2. popoln, dovršen: povéksaj vu meni zvrseno lübav KM 1783, 130
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.