bíserən, -rna, adj. Perlen-: biserna matica, = lupina prave bisernice, die Perlmutter, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
bužína, f. = lupina, Tolm., Plužna-Erj. (Torb.); — prim. it. buccia, buccio, die Schale der Früchte, Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
jájčən, -čna, adj. Ei-, Eier-; jȃjčna jed, Z.; jajčna lupina, die Eierschale, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
jajčji prid., F
2,
putamine ovorum, jaizhje lupine;
testa ovi, vel limacis, lupina
jaizhja, ali povṡhova
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
jeríča, f. bodljiva kostanjeva lupina (oplodje), Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); — pogl. ježica.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
klenavec [klénavǝc]
(klenovec) samostalnik moškega spolazelena orehova lupina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
lipànje -a s lupina: je tam v-edno lesnyekovo lipanye ſzránila SIZ 1807, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
lipina gl. lupina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
lupánja, f. = lupina: die Schale (vom Obst u. dgl.), Danj.-Mik.; — die Hülse, C.; — die Muschelschale, C., vzhŠt.; — rakova l., die Krebsenschale, Št.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
lupek [lȗpǝk]
samostalnik moškega spolalupina
PRIMERJAJ: lupina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
lupína, f. die weiche Schale (z. B. vom Obst, von Rüben u. dgl.); jabolčne lupine; die harte Schale von Nüssen, Eiern u. dgl.; orehove, jajčje lupine; die Schale der Schalthiere, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
lupina [lupína]
samostalnik ženskega spolalupina
PRIMERJAJ: lupek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
lupina (lupina, lupinja) samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
lupina ž, F
16,
acrodria, -ae, vel acrodyta, -ae, ſléherni ſad
s'lipino, orih, leiſhik, mandil;
aglidia, -orum, vel aglites, zheſnove
lupine;
concha, conchile, morṡki polṡh, vſe ṡhivali morske
s'lupinami;
concha, ostrea. ein müschel. morski polsh, ali vſe shivali
s'lupinami;
culeola, -orum, ṡelene oréhove
lupine, ali luṡzhine;
enucleare, jederze is
lupyn jemati;
malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali
lupina ene margarane;
mollusca, -ae, ene breiṡque jabolku, en orih s'tenko
lupino;
naucum, -ci, taiſti krishiz v'oréhovi
lupini v'mei jederzom;
pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana
lipina, kakòr Rumarji noſſio;
putamen, -nis, lupina ſléherne rizhy: tá terda oréhova
lupina;
putamina ovorum, jaizhje
lupine;
siliqua, -ae, lupina od ſozhivja;
testa ovi, vel limacis, lupina jaizhja, ali povṡhova;
valvuli, lupine od ſozhivja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
lupina sam. ž ♦ P: 6 (TR 1558, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578-Reg, DB 1584-Reg4, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
lupínica, f. dem. lupina.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
lupínja, f. = lupina, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
lupinja samostalnik ženskega spolaGLEJ: lupina
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
lüpìnje -a s lupina, olupki: Poszvedocseno je, ka lüpinye szilja vnogo zdr'záva z-belocsenárasza AIP 1876, br. 3, 6; nyihovo gnêzdo je málo, kak pol orehove lüpinje AI 1878, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
luščina [luščína]
samostalnik ženskega spolaluščina, lupina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
margarana ž, F
8,
apyrinus, ſladke
margarane;
balaustium, zvét
margarane;
balaustium, -i, zveitje ene divje
margarane, divji
margarane zveit;
ciccum, ena tenka koṡhiza
v'margaranah v'mei ẛarnîam;
malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali lupina ene
margarane;
pomum punicum, margarana;
punicus, -a, -um, ardezhi,
ut punica poma, margarane jabolka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
mešiček [mešȋčǝk]
samostalnik moškega spolaprašnik pri cvetu
PRIMERJAJ: mešičje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
oblȃtovje, n. zelena lupina (oplodje) pri orehu, Soška dol.-Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
oblékovəc, -vca, m. zelena orehova lupina, Lašče-Erj. (Torb.); (menda nam. oblakovec).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
obrezina [obrezína]
samostalnik ženskega spolaskorja, lupina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
olup [olȗp]
samostalnik moškega spolalupina, olupek
PRIMERJAJ: olupek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
olupek [olȗpǝk]
samostalnik moškega spolalupina, olupek
PRIMERJAJ: olup
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
orẹ́hov, adj. Nussbaum-: o. les; Nuss-: orehova lupina, die Nussschale; orehova potica.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
orehov prid., F
8,
carcinum oleum, oréhovu volje;
carynus, oréhou;
culeola, -orum, ṡelene
oréhove lupine, ali luṡzhine;
juglans, -dis, en laṡhki orih, drivú:
oréhovu drivú;
naucum, -ci, taiſti krishiz
v'oréhovi lupini v'mei jederzom;
nucamentum, -ti, zoffilzi, ali abronki na
oréhovim driveſſi, ali leiſhnikovim;
nuceus, -a, -um, oréhou;
putamen, -nis, tá terda
oréhova lupina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
ōstriški, adj. Austern-: ostriška lupina, die Austernschale, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
polževa lupina [póu̯ževa lupína]
samostalniška zveza ženskega spolapolževa lupina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
polžov prid., testa ovi, vel limacis, lupina jaizhja, ali
povṡhova
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.-Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
robčevína, f. = zelena lupina orehova, Cig., Jan., Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
robína, f. 1) = zelena lupina orehova, Guts.-Cig., C.; — 2) brüchiges Gestein (faules Gebirge), V.-Cig.; — 3) coll. die Hackfrüchte: repa, korenje itd., Bes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
rǫ̑bka, f. = zelena lupina orehova, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
rǫ̑bkovina, f. vnanja zelena lupina orehova, Cig., Jan., Mik.; tudi: leščnikov, kostanjev, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
sočivje s, F
16,
calix, -cis, calyculus, luszhine, ali luskine od ſléherniga ſadú, ali
ſozhivja;
coena cymica, vezherja od
ſozhivja;
ervum, enu
ſozhivje;
faseolus, vel phaseolus, fiṡholik, ali fiṡhól,
ſozhivje;
gurgulio, -nis, mol v'ṡhiti, ali
v'ſozhivji;
helvellae, -arum, vſe gmain ṡeliṡzhe, vſe ṡhlaht ſorte tega manſhiga
ſozhivja;
holus, vel olus, oleris, tudi
ſozhivje;
legumen, ſléhernu
ſozhivje;
legumina erumpunt, ſozhivje, prèṡa;
olus, -eris, sèle, ṡeliṡzhe,
ſozhivje;
orobanche, -ches, grahou ṡaduſhik, ṡeliṡzhe v'mei
ſozhivjam raſte, inu
ſozhivji ṡhkodi;
siliqua, pèt ṡern, roṡhizhik od
ſozhivja;
siliqua, -ae, lupina od
ſozhivja;
valvuli, ſtrokiki per bobi, ali drugim
ſozhivji: lupine od
ſozhivja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
škorja ž, F
11,
caſsia, vel casia, ena neṡnana arznia, kakòr en mèd, v'enih
ẛhkorjah;
cortex, ṡhkorja, lubje;
crusta, ṡhkorja, fraih;
crusta, -ae, ex ulcere, vel vulnere, hraſta,
ṡhkorja;
decorticare, drevje lupiti, béliti,
ẛhkorjo doli dréti, olupiti;
malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali lupina ene margarine;
philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa
ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali;
stacten, vel stacte, -es, is ſladke
ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda, kapilze myrre. Exod:30.v.34;
suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova
ṡhkorja, je enu drevze s'debelo
ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; na taki
ṡhkorji ſe vuzhè plavati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
zẹ́vati, -am, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) geöffnet halten; od vročine, od žeje z.; iz radovednosti z., Cig.; — weit geöffnet sein, klaffen: brezdno zeva, Cig., Jan.; oreh zeva, (če je zelena lupina počila), C.; — z. za čim, nach etwas lechzen, sich sehnen, ogr.-C.; — 2) schreien, Polj., Idrija, Ig (Dol.); — maulmacherisch reden, Ig (Dol.); — 3) athmen, Habd.-Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.