lupína, f. die weiche Schale (z. B. vom Obst, von Rüben u. dgl.); jabolčne lupine; die harte Schale von Nüssen, Eiern u. dgl.; orehove, jajčje lupine; die Schale der Schalthiere, Cig. (T.).
bíserən, -rna, adj. Perlen-: biserna matica, = lupina prave bisernice, die Perlmutter, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
bužína, f. = lupina, Tolm., Plužna-Erj. (Torb.); — prim. it. buccia, buccio, die Schale der Früchte, Erj. (Torb.).
jájčən, -čna, adj. Ei-, Eier-; jȃjčna jed, Z.; jajčna lupina, die Eierschale, Cig.
jeríča, f. bodljiva kostanjeva lupina (oplodje), Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); — pogl. ježica.
lupánja, f. = lupina: die Schale (vom Obst u. dgl.), Danj.-Mik.; — die Hülse, C.; — die Muschelschale, C., vzhŠt.; — rakova l., die Krebsenschale, Št.-C.
lupínica, f. dem. lupina.
lupínja, f. = lupina, Valj. (Rad).
oblȃtovje, n. zelena lupina (oplodje) pri orehu, Soška dol.-Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.
oblékovəc, -vca, m. zelena orehova lupina, Lašče-Erj. (Torb.); (menda nam. oblakovec).
orẹ́hov, adj. Nussbaum-: o. les; Nuss-: orehova lupina, die Nussschale; orehova potica.
ōstriški, adj. Austern-: ostriška lupina, die Austernschale, Cig.
rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.-Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).
robčevína, f. = zelena lupina orehova, Cig., Jan., Polj.
robína, f. 1) = zelena lupina orehova, Guts.-Cig., C.; — 2) brüchiges Gestein (faules Gebirge), V.-Cig.; — 3) coll. die Hackfrüchte: repa, korenje itd., Bes.
rǫ̑bka, f. = zelena lupina orehova, C.
rǫ̑bkovina, f. vnanja zelena lupina orehova, Cig., Jan., Mik.; tudi: leščnikov, kostanjev, M.
zẹ́vati, -am, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) geöffnet halten; od vročine, od žeje z.; iz radovednosti z., Cig.; — weit geöffnet sein, klaffen: brezdno zeva, Cig., Jan.; oreh zeva, (če je zelena lupina počila), C.; — z. za čim, nach etwas lechzen, sich sehnen, ogr.-C.; — 2) schreien, Polj., Idrija, Ig (Dol.); — maulmacherisch reden, Ig (Dol.); — 3) athmen, Habd.-Mik.