á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3bá neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije
♦ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábak tudi ábakus -a m (ȃ) - 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
- 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abbé -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abc tudi abecé [prva oblika abecé in abəcə̀] m neskl. (ẹ̑; ə̏) - 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
- 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abderít -a m (ȋ) ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abdómen -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu // zool. zadek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecedár -ja m (á) redko abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédar -ja m (ẹ̑) - 1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
- 2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédarček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abecédnik -a m (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik;
brati iz abecednika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abituriènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áblativ -a m (ȃ) lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abolicioníst -a m (ȋ) pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abolicionízem -zma m (ī) gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abonènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik, naplačnik: biti abonent;
abonenti imajo popust;
sprejemati abonente;
menza ima veliko abonentov
♦ gled. abonent reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aboníranec -nca m, člov. (ȋ) 1. kdor ima abonma: Gledališki program si je pridobil kar nekaj novih abonirancev 2. ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: Zavzema se za štiriindvajsetčlansko skupno evroligo z enaindvajsetimi aboniranci E (↑)abonírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abonmá -ja m (ȃ) vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma;
opera razpisuje abonmaje;
predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aborígin -a in aborídžin -a m, člov. (ȋ) prvotni avstralski prebivalec, domorodec: Aborigini verjamejo v svetost gore, zato jo želijo obvarovati pred množico turistov | Udeleženci shoda so se zavzeli za spravo med aboridžini in belimi prebivalci E ← agl. aborigine ← lat. aborigines 'prvotni prebivalci (Lacija)' iz ab origine 'od začetka, izvora'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abortív -a m (ȋ) med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abórtus -a m (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav: imela je že več abortusov;
naredili so ji abortus;
spontan, arteficialni abortus;
indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa // vet. prekinitev brejosti; zvrg, izvrg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábotnež -a m (á) redko aboten človek, neumnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábotnik -a m (á) redko aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ábraham -a m (ȃ) pog., šalj., v zvezi srečati, videti Abrahama dočakati petdeset let: dragemu kolegu, ki je te dni srečal Abrahama, kličemo: še na mnoga leta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr. petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábrahamovec -vca m, člov. (ȃ) ekspr. moški, ki je dopolnil petdeset let: Prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec E ↑ábraham
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábranek -nka m (ȃ) - 1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
- 2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abrazív -a m (ȋ) metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ABS -- in -a [abeès in abẹès -êsa] m (ȅ ȇ) krat. zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: Vozniki, ki imajo avtomobile z ABS, so zmotno prepričani, da je njihova zavorna pot krajša E ← agl. ABS, kratica za a(nti-lock) b(raking) s(ystem) 'protiblokirni zavorni sistem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abscés -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absentízem -zma m (ī) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju;
ugotavljanje vzrokov absentizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absínt -a m (ȋ) močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint;
čaša absinta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolúten -tna -o prid. (ȗ) - 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
- 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
- 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova
absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolutíst -a m (ȋ) - 1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist - 2. pristaš absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolutízem -zma m (ī) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem;
razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolutórij -a m (ọ́) - 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
- 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolútum in absolút -a m (ȗ) knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absolvènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol // kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) abstinénčna kríza -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčni sindrom: imeti abstinenčno krizo; huda abstinenčna kriza; Metadon lahko pri marsikom deluje kot nekakšna varovalka, saj uživalcu heroina prepreči abstinenčno krizo
abstinénčni sindróm -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčna kriza: blag abstinenčni sindrom; Abstinenčni sindrom mine sam od sebe in ga največ narkomanov preživi brez kakršne koli zdravniške pomoči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstinènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se zdržuje alkoholnih pijač: biti, postati abstinent;
popoln, strog abstinent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstraktíst -a m (ȋ) pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstraktízem -zma m (ī) publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstráktnež -a m (ȃ) ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ) knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
♦ lingv. abstraktni samostalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd;
privesti do absurda;
voditi v absurd;
očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
abúzus -a m (ȗ) knjiž. zloraba: abuzus položaja // čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áccidens -a [akci-] m (ȃ) redko akcidenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetát -a m (ȃ) kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat;
topnost acetatov v vodi // trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetíl -a m (ȋ) kem. radikal ocetne kisline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetilén -a m (ẹ̑) kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen;
varjenje z acetilenom in kisikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acetón -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom;
raztopljen v acetonu;
močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
acid -a cit. [êsid-] m (ȇ) močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; LSD: Svoj čas so LSD prodajali v raztopini, in sicer tako, da je kupec dobil kocko sladkorja ali pa košček pivnika, na katerega so kanili kapljico acida E ← agl. acid, prvotno 'kislina', ← frc. acide ← lat. acidus 'kisel'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adágio [adadžo] prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagioadágio -a m stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adamít -a m (ȋ) rel. pripadnik sekte, ki se zavzema za nagoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ádamovec in adámovec -vca m (ȃ; ȃ) redko Adamovo jabolko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adaptêr -ja m (ȇ) kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adápter -ja m (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter;
radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje;
adapter za plošče h kameri za zvite filme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adekvát -a m (ȃ) knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adenóm -a m (ọ̑) med. žlezna bula: adenom ščitnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adépt -a m (ẹ̑) knjiž. - 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
- 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aditív -a m (ȋ) kem. snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E ← agl. additive ← poznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ádjektiv -a m (ȃ) lingv. pridevnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjúnkt -a m (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjutánt -a m (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adjútum -a m (ȗ) nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adlátus -a m (ȃ) nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus;
pren. kritik in njegov adlatus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adligát -a m (ȃ) biblio. kar je privezano h knjigi, privezek: prvi, drugi adligat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
administratívec -vca m (ȋ) žarg. upravni uslužbenec: delavci in administrativci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
administrátor -ja m (ȃ) - 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja
♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature - 2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
administrátorSSKJ -ja m, člov. (ȃ) rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator foruma; Z nekaj kliki lahko administrator preveri, katere različice programske opreme so nameščene na računalnikih in koliko prostega diska je še na voljo E ← agl. administrator ← lat. administrātor 'upravitelj' iz (↑)administrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
admirál -a m (ȃ) - 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade
- 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
- 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adnéks -a m (ẹ̑) med. kar se drži česa, privesek: maternični adneksi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adolescènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adónis -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adoptánt -a m (ā á) kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adoptíranec -nca m (ȋ) kdor je posvojen; posvojenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adráš -a m (á) bot. hrast z zimzelenimi listi; črnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adrenalín -a m (ȋ) med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E ← agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adrenalínec -nca m, člov. (ȋ) kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adrenalínski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalínadrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe
adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adresánt -a m (ā á) kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adresár -ja m (á) seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju;
gospodarski adresar;
adresar mesta Ljubljane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adresát -a m (ȃ) redko prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adréselj -slja m (ẹ́) nar. dresen m
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adsorbènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) fiz. adsorpcijsko sredstvo: kot adsorbent se uporablja živalsko oglje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adstrát -a m (ȃ) lingv. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adstríngens -a m (ȋ) farm. snov, ki zožuje površinske krvne žilice: galun, tanin je adstringens
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adulár -ja m (ȃ) min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adút -a m (ȗ) - 1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
- 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é) rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adventíst -a m (ȋ) pripadnik adventizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
adventízem -zma m (ī) protestantska verska sekta, ki pričakuje skorajšnji Kristusov drugi prihod: pripadniki adventizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
advêntniSSKJ -a -o in advéntniSSKJ -a -o prid. (ē; ẹ̑) advêntni vênček -ega -čka in advéntni -ega m (ē, é; ẹ̑)
venček, navadno iz smrečja, s štirimi svečami, kot simbol adventnega časa: izdelovati adventne venčke; Prvo svečko na adventnem venčku je že bilo treba prižgati, seveda če se držite tradicije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
advêrb -a m (ȇ) lingv. prislov: adverb časa, kraja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
advokát -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu;
posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aerodróm -a m (ọ̑) prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče: civilni, vojaški aerodrom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aerofág -a m (ȃ) med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áerohidroplán in aêrohidroplán -a m (ȃ-ȃ; ȇ-ȃ) letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áeroklúb in aêroklúb -a m (ȃ-ȗ; ȇ-ȗ) klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva: biti član aerokluba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aerolít -a m (ȋ) petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aerométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje teže in gostote plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áeromíting in aêromíting -a m (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva: na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aeronávt -a m (ȃ) kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aeroplán -a m (ȃ) raba peša motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: aeroplan se dvigne, kroži;
dvomotorni aeroplan;
ropot aeroplana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áeroposnétek in aêroposnétek in áero posnétek in aêro posnétek -tka m (ȃ-ẹ̑; ȇ-ẹ̑) fotografski posnetek iz zraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aerosól -a m (ọ̑) - 1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
- 2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aerostát -a m (ȃ) aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áerotáksi in aêrotáksi -ja m (ȃ-ȃ; ȇ-ȃ) manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem;
športna letala uporabljajo kot aerotaksije;
neskl. pril.: podjetje je uvedlo aerotaksi službo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áerotranspórt in aêrotranspórt -a m (ȃ-ọ̑; ȇ-ọ̑) prevoz z letali: razvoj aerotransporta / Jugoslovanski aerotransport
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áerovlék in aêrovlék in áero vlék in aêro vlék -a m (ȃ-ẹ̑; ȇ-ẹ̑) aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
afékt -a m (ẹ̑) zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt;
to je rekel, storil v afektu;
silovit afekt;
je človek afektov
♦ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
afélij -a m (ẹ́) astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aferíst -a m (ȋ) knjiž. kdor išče, povzroča afere: bil je pustolovec in aferist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
afgáni -ja m (ȃ) denarna enota Afganistana: Menjava afganijev bo težavna, ker centralna banka ne ve, koliko denarja je v obtoku, poleg tega pa v državi obstajajo kar tri vrste bankovcev E ← paštun. afgani po imenu države Afganistan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aforíst -a m (ȋ) kdor piše, uporablja aforizme: bil je lirik, esejist in aforist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aforízem -zma m (ī) zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme;
splošno znani aforizmi;
aforizmi o prijateljstvu;
aforizmi v verzih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
afrík -a m (ȋ) obrt. morska trava: trodelna žimnica z afrikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
afrodizíak -a m (ȋ) med. sredstvo, ki dražilno vpliva na spolne organe, spolno dražilo: zaužiti afrodiziak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
afrónt -a m (ọ̑) oster nastop proti komu; napad, nasprotovanje: polemičen afront;
afront proti predstojnikom / prenesti afront
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áfropòp1 -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó) afriška pop glasba: Rad posluša afropop E ← agl. afropop iz ↑áfro... + (↑)pòpáfropòp2 -- v prid. rabi
Subtilno povezuje elemente številnih afropop stilov in improvizacije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ága -e tudi -a m (ȃ) v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agapánt -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z velikimi modrimi cveti, Agapanthus umbellatus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ágar -ja m (ȃ) biol., kem. želatina iz morskih alg: izdelovati agar
♦ biol. gojišče za mikrobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ágarágar -ja m (ȃ-ȃ) biol., kem. želatina iz morskih alg; agar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ágens -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens;
dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) - 1. zastopnik podjetja pri sklepanju kupčij, ki obiskuje stranke na domu: zavarovalni agent; agent za šivalne stroje
// samostojen posredovalec kupčij, mešetar: borzni agent; trgovski agent - 2. zaupen sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu / agent provokator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agíliti -ja in agility -ja cit. [agíliti] m (ȋ) šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire: strokovna komisija za agiliti; Najbolj priljubljen pasji šport je agiliti, tekmovanje in zabava na šestih nogah E ← agl. agility, prvotno 'gibčnost, okretnost', iz (↑)agílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agitátor -ja m (ȃ) kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve;
politični, volilni agitator;
bil je navdušen agitator za zadrugo
♦ teh. priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agítpróp -a m (ȋ-ọ̑) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij: prevzel je agitprop;
član agitpropa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agítprópovec -vca m (ȋ-ọ̑) žarg. kdor dela v agitpropu: zbrali so se vsi agitpropovci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aglomerát -a m (ȃ) petr. kamnina, ki jo sestavljajo drobci različnih kamnin: aglomerat in konglomerat;
pren. aglomerat raznih gospodarskih dejavnosti;
aglomerat narodnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aglutinát -a m (ȃ) med. sprimek, zlepek: aglutinat celic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aglutinín -a m (ȋ) med. snov, ki povzroča zlepljanje: aglutinini zlepljajo celice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agnát -a m (ȃ) jur. krvni sorodnik po očetovi strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agnosticízem -zma m (ī) filoz. nauk, da bistvo stvari ni dostopno človeškemu spoznanju: izpovedovati agnosticizem;
filozofski agnosticizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agnóstik -a m (ọ́) pristaš agnosticizma: bil je dvomljivec, pozitivist in agnostik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agón -a m (ọ̑) pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih: gimnični, muzični agoni;
pren., knjiž. dramatično dogajanje kot agon moralnih moči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agoníst -a m (ȋ) farm. snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: Metadon je agonist heroina, kar pomeni, da nadomesti učinek te droge v možganih in prepreči abstinenčno stisko E ← nlat. agonista ← gr. agōnistḗs 'tekmovalec, borilec' iz ágō 'ženem, vodim, peljem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agrárec -rca m (ȃ) knjiž. - 1. lastnik (velike) zemljiške posesti: bogati agrarci / nomadi so se spremenili v agrarce poljedelce
- 2. v nekaterih državah član agrarne stranke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agrarízem -zma m (ī) ekon. kmetijska usmerjenost gospodarske politike: industrializem in agrarizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ágras -a m (á) bot. gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami; kosmulja: na koncu vrta je zasadil agras / zobati agras in ribez
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agregát -a m (ȃ) - 1. teh. več strojev skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: montirati agregat; električni, turbinski, varilni agregat; agregat za relejno postajo; obratovanje agregatov hidrocentrale
- 2. petr. skupek približno enako velikih zrn: gručav agregat; kristalni agregat; pren. družbeni agregat; država ni samo agregat več pokrajin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agrema -ja in agrement -a [-má -ja] m (ȃ) privolitev vlade, da se kdo pri njej imenuje za diplomatskega zastopnika: vlada je dala agrema za novega poslanika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agresívec -vca m, člov. (ȋ) pog. napadalen, nasilen človek; agresivnež: Kot udeleženec v javnem prometu boste zlahka opazili, da je agresivcev vse več E univerbizirano iz agresíven člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agresívnež -a m, člov. (ȋ) napadalen, nasilen človek; agresivec: Policisti bodo agresivneža poslali k sodniku za prekrške, zaradi ogrožanja varnosti pa ga čaka tudi kazenska ovadba E ↑agresívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agrésor -ja m (ẹ̑) kdor naredi agresijo, napadalec: agresor napada s kopnega;
fašistični agresor;
boj proti agresorjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ágriglíf -a m (ȃ-ȋ) geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E ← agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ágrokombinát -a m (ȃ-ȃ) gospodarska enota kmetijskih in industrijskih obratov: agrokombinati uvajajo moderno tehnologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ágromínimum -a tudi -nima m (ȃ-ȋ) najmanjša uporaba sodobnih proizvodnih sredstev in ukrepov v kmetijstvu: obvezni agrominimum;
odlok, zakon o agrominimumu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agronóm -a m (ọ̑) strokovnjak za agronomijo: agronom na kmetijskem posestvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ágroživílec -lca m, člov. (ȃ-ȋ) kdor se ukvarja s predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora: združenje agroživilcev; Primorski agroživilci želijo, da jim vlada ponudi določeno obliko protekcionizma E iz gr. agrós 'polje' + (↑)živílec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
agrúmi -ov m mn. (ȗ) južno sadje kiselkastega okusa: uvažamo agrume: pomaranče, mandarine, limone
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áhasver -a tudi -ja m (ȃ) knjiž. človek, ki ga nemir žene po svetu, večni popotnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ahát -a m (ȃ) poldrag kamen različnih barv: dragocen ahat;
prstan z belim ahatom
♦ min. kalcedon s kremenom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àhistorízem -zma m (ȁ-ī) knjiž. pojmovanje in obravnavanje stvari, ne oziraje se na zgodovino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áids -a [ajds] m (ȃ) med. nalezljiva virusna bolezen, ki oslabi imunski sistem organizma: umreti za aidsom;
širjenje aidsa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aikido -a cit. [ajkído] m (ȋ) šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido; mojster aikida; Tekmovanja v aikidu so redka E ← agl. aikido ← jap. aikidō, prvotno 'pot harmonije duha', iz ai 'harmonija' + ki 'duh, življenjska energija' + dō 'pot, način'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
airbag -a cit. [êrbeg-] m (ȇ) napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; varnostna blazina, varnostni meh, zračna blazina: Na srečo se je sprožil airbag, ki me je rešil E ← agl. airbag iz air 'zrak' + bag 'vreča'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
airbus -a [êrbús] m (ȇ-ȗ) veliko potniško letalo zahodnoevropskih tovarn, združenih v Airbus Industry: leteti z airbusom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aircondition in air-condition -a [êrkondíšən -šna] m (ȇ-ȋ) žarg. klimatska naprava: avtobus, opremljen z airconditionom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ajatóla -e in -a m (ọ̑) v muslimanskem okolju naziv za zelo uglednega teologa in razlagalca islamskega prava, temelječega na koranu: ajatola je spregovoril vernikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ájbiš -a m (á) zdravilna vrtna rastlina z belimi ali svetlo rdečimi cveti; navadni slez: na vrtu imajo pelin, ajbiš in žajbelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àjd ájda m, im. mn. ájdi in ájdje (ȁ á) star. - 1. pogan: naj bo ajd ali kristjan
- 2. redko velikan: bil je ajd po rasti in moči
♦ etn. ajdje po ljudskem verovanju velikani, ki so živeli pred človeškim rodom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ájdared -a m (ȃ) agr. debelo, okroglo jabolko rdeče barve s sladko kiselkastim, sočnim mesom: kilogram ajdareda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ájdnik -a m (ȃ) redko kruh iz ajdove moke; ajdovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ájdovček -čka m (á) bot. užitna goba s temno rjavim klobukom; jesenski jurček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ájdovec -vca m (á) - 1. kruh iz ajdove moke: odrezati si kos ajdovca
- 2. čeb. ajdov med: letos sem natočil precej ajdovca
- 3. mn., nar. ajdovi žganci: Stresi jo [moko] v krušnico, pravijo, da ajdovci olajšajo sapo (Prežihov)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ájdovnik -a m (á) redko kruh iz ajdove moke; ajdovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ájer -ja m (ȃ) nar. zrak: »Zračite!« »Bojimo se zraka. Ajer je strup (D. Lokar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ájnc -a m (ȃ) žarg. hazardna igra s kartami za vsoto enaindvajset; enaindvajset: igrati, vreči ajnc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ájtek -a m (ȃ) nar. vzhodno atek, očka: ajteka ni doma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ájvar -ja m (ȃ) gastr. solata iz pečenih paprik, jajčevcev, feferonov in česna: omaki dodamo žlico ajvarja;
neskl. pril.: ajvar solata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ák -a m (ȃ) gozd. drog z železno kljuko za plavljenje lesa: splavar se je naslonil na ak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akadémik -a m (ẹ́) - 1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov
- 2. raba peša študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akademízem -zma m (ī) knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem;
epigonski, katedrski, okosteneli akademizem;
literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akánt -a m (ā) - 1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta
- 2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akcelerátor -ja m (ȃ) - 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator
- 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akcènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) - 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent
// grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent - 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom
- 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akcentológ -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za akcentologijo; naglasoslovec: Uvrščamo ga med najvidnejše dialektologe in akcentologe slovenskega jezika E (↑)akcènt + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akcépt -a m (ẹ̑) fin. sprejem menice s podpisom: odklonitev akcepta // sprejeta, podpisana menica: povečanje akceptov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akceptánt -a m (ā á) fin. kdor menico sprejme in podpiše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akcesíst -a m (ȋ) nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pripravnik: finančni akcesist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akcionár -ja m (á) delničar: akcionarji svinčenih rudnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áker ákra m (ā) angleška ali ameriška ploščinska mera, 4.046 m2: poslopja zavzemajo deset akrov površine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áki -ja m (ȃ) žarg., alp. akia: položiti ponesrečenca v aki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ákia -a m (ȃ) alp. čolnu podobna naprava za reševanje ponesrečenca v gorah zlasti v zimskem času: pripeljati ponesrečenca v akiu, z akiem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akmeízem -zma m (ī) lit. smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu: akmeizem in simbolizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akolít -a m (ȋ) rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od subdiakona: pri obredih asistirajo leviti in akoliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akórd1 -a m (ọ̑) skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord;
slišijo se akordi harmonike, klavirja;
močni akordi;
pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu;
čisti barvni akordi;
mračni akordi življenja
♦ muz. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akórd2 -a m (ọ̑) plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akordánt -a m (ā á) kdor oddaja delo na akord
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akórdeon -a m (ọ̑) redko klavirska harmonika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akordêr -ja m (ȇ) kdor dela na akord
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akóv -a m (ọ̑) nar. prostorninska mera za vino, 56 l: Potem ga je vedel med sode. »Ti na tej strani so vsi polni. Trideset akovov ga še imam (M. Kranjec)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akreditív -a m (ȋ) - 1. fin. pismena izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon dinarjev / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin
- 2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; akreditivna pisma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akridín -a m (ȋ) kem. aromatska spojina, ki je osnova za organska barvila in zdravila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akrilán tudi acrylán -a [-kri-] m (ȃ) tekst. poliakrilno vlakno ameriške proizvodnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akrilát -a m (ȃ) kem. trda, prožna in prozorna umetna snov, ki navadno nadomešča steklo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akrobát -a m (ȃ) kdor dela akrobacije: bil je žongler in akrobat;
cirkuški, varietejski akrobat;
akrobat na vrvi;
zvira se ko kak akrobat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àkromát -a m (ȁ-ȃ) fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez barvnih robov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àkromatízem -zma m (ȁ-ī) fiz. lastnost lečja, da dá sliko predmeta brez barvnih robov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akroním -a m (ȋ) lingv. ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov; kratica: pisava akronimov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akróstih tudi akrostíh tudi akróstihon -a m (ọ̑; ȋ; ọ̑) lit. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov: sonetni venec z akrostihom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akrotêrij -a m (é) arhit. okras na slemenu strehe, nad čeli antičnih templjev ali sarkofagov: jonski akroterij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aksamít -a m (ȋ) tekst. žametu podobna tkanina; velvet: naslanjač, prevlečen z aksamitom;
obleka iz rožastega aksamita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aksióm -a m (ọ̑) knjiž. temeljna resnica ali načelo, ki ne potrebuje dokazov: ne moreš biti na dveh mestih hkrati, to je aksiom;
postaviti aksiom;
matematični aksiomi;
aksiomi filozofije;
matematika temelji na sistemu aksiomov / ta trditev je postala že skoraj aksiom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aksiomátik -a m (á) knjiž. kdor raziskuje ali uporablja aksiomatiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aksiométer -tra m (ẹ̄) navt. priprava na poveljniškem mostu, ki kaže položaj krmila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aksolótel -tla m (ọ̄) zool. ličinka pegastega severnoameriškega močerada, ki se je sposobna razmnoževati, Ambystoma mexicanum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ákt -a m (ȃ) - 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe
// spolni akt spolno občevanje - 2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte
- 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt
- 4. raba peša vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktánt -a m (ā) lingv. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva, delovalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktêr -ja m (ȇ) - 1. kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik: ni bil akter zgodovine, ampak njen izvajalec; javnost je le malo izvedela o akterjih teh dogodkov / revija je postala pomemben akter v literarnem življenju faktor, činitelj
- 2. knjiž. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: nastopili bodo znani akterji; glavni akter je svojo vlogo odlično odigral / glavni akter romana je medlo orisan glavna oseba, junak; pren. vsi smo akterji na odru življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktínij -a m (í) kem. redka radioaktivna kovina, ki jo vsebuje uranova ruda, element Ac
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktinométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje jakosti svetlobnega sevanja sonca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktív -a m (ȋ) - 1. najbolj delavna skupina v organizaciji: ustanoviti aktiv; mladinski aktiv na šoli
- 2. delovna skupina: aktiv mladih zadružnikov; strokovni aktiv slavistov
// žarg. sestanek te skupine: o tem smo že razpravljali na aktivu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áktiv -a m (ȃ) lingv. glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja, tvornik: postaviti stavek iz aktiva v pasiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktivátor -ja m (ȃ) kem. snov, ki poveča učinkovitost katalizatorjev, fermentov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktivíst -a m (ȋ) kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: vključiti se med kulturne aktiviste;
mladinski, partijski, sindikalni aktivist;
sestanka so se udeležili tudi aktivisti s terena // med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec Osvobodilne fronte med ljudstvom: aktivist od leta 1941; delovanje aktivistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktivízem -zma m (ī) dejavnost, delovanje: dvigniti se iz omrtvelosti k zavestnemu aktivizmu;
bil je poln življenjskega aktivizma;
aktivizem mladine // med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politično delovanje med ljudstvom: doba njegovega partizanstva in terenskega aktivizma / slabš. parolarski aktivizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktualízem -zma m (ī) poudarjanje problematike: v njegovi prozi se pojavlja živi aktualizem;
aktualizem literature / gledališče naj bo aktualno, a ne v smislu dnevnega aktualizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aktuár -ja m (ā) zavarovalni ali gospodarski matematik: aktuar izračunava premije // nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pisar: sodni aktuar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akumulátor -ja m (ȃ) - 1. elektr. priprava za shranjevanje električne energije: polniti, prazniti akumulator; avtomobilski akumulator; alkalni, svinčev akumulator; kapaciteta akumulatorja
- 2. teh. priprava za zbiranje in shranjevanje energije sploh, zbiralnik: parni, toplotni akumulator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akupunkturíst -a m, člov. (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturolog: Prepričan je, da so mišice in organi povezani z istimi nevidnimi živčnimi potmi in meridiani, kakršne poznajo akupunkturisti E (↑)akupunktúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akupunkturológ -a m, člov. (ọ̑) kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturist: opraviti izpit za akupunkturologa; Akupunkturolog zdravi tako, da vbada akupunkturne igle v različne točke na telesu E (↑)akupunktúra + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akústik -a m (ú) strokovnjak za akustiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akušêr -ja m (ȇ) v francoskem okolju pomočnik pri porodih, porodničar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akút -a m (ȗ) lingv. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali za rastočo intonacijo, ostrivec: zaznamovati z akutom // rastoča intonacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ákuzativ -a m (ȃ) lingv. četrti sklon, tožilnik: akuzativ duala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akvadúkt -a m (ȗ) grad. mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug: še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ) telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: Pri pol ure akvafitnesa porabimo do 400 kalorij E ← nem. Aquafitness iz lat. aqua 'voda' + ↑fítnes
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akvamarín -a m (ȋ) zelenkasto moder drag kamen: prstan z akvamarinom // zelenkasto modra barva: črna barva se lepo sklada z akvamarinom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ákvapláning -a m (ȃ-ȃ) avt. drsenje avtomobila na mokri cesti zaradi sloja vode med cestiščem in gumami: zaradi dežja je nevarnost akvaplaninga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akvarél -a m (ẹ̑) um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu // slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; neskl. pril.: akvarel barvice vodene, vodne barvice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akvarelíst -a m (ȋ) kdor slika akvarele: bil je izvrsten akvarelist;
pren. literarni akvarelist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akvárij -a m (á) steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju;
šolski akvarij // prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akvaríst -a m (ȋ) kdor goji vodne živali ali rastline v akvariju: izkušen akvarist;
društvo akvaristov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akvaterárij -a m (á) zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in dvoživk: šolski akvaterarij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akvavít -a m (ȋ) redko žgana pijača: steklenica z akvavitom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akvedúkt -a m (ȗ) grad. akvadukt: iz megle so štrleli loki akvedukta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
akvizitêr -ja m (ȇ) kdor zbira naročnike, predplačnike: vsiljiv akviziter;
akviziter za časopis, za knjižne zbirke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alabáster -tra m (ā) mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov: relief, vaza iz alabastra;
njena roka je bela in prosojna kakor alabaster
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alárm -a m (á) - 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm
♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti
// čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma - 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
álbatros -a m (ȃ) zelo velika morska ptica, podobna galebu: nad ladjo je krožil albatros;
orjaški albatrosi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
albigénz -a m (ẹ̑) albižan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
albín -a m (ȋ) biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta, beličnik: albini so občutljivi za sončne žarke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
albinízem -zma m (ī) biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste, beličnost: delni, popolni albinizem;
albinizem živali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
albíno -a m (ȋ) biol. albin: delati poskuse na albinih;
neskl. pril.: albino postrv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
albít -a m (ȋ) min. rudnina natrijev alumosilikat, natrijev glinenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
albižàn in albižán -ána m (ȁ á; ȃ) pripadnik južnofrancoske srednjeveške verske sekte: gibanje albižanov so v krvi zadušili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
álbum -a m (ȃ) - 1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami; družinski album; filatelistični album
♦ jur. album hudodelcev s fotografijami večjih hudodelcev - 2. raba peša spominska vpisna knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu
- 3. redko umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
albúmen -a m (ú) med. beljakovina: albumen v seču
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
albumín -a m (ȋ) biol., kem. enostavna, v vodi topna beljakovina: mlečni, serumski albumin;
trdenje albumina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aldehíd -a m (ȋ) kem. spojina, ki nastane z oksidacijo primarnih alkoholov: aldehid ocetne kisline;
uporaba aldehidov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aleksandrínec -nca m (ȋ) lit. šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici: pesem je napisana v aleksandrincih;
francoski aleksandrinec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alergén -a m (ẹ̑) med. snov, ki vzbuja alergijo: za nekatere je cvetni prah alergen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alêrgik -a m (é) med. alergičen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alfabét -a m (ẹ̑) ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: povedati alfabet;
urediti imena po alfabetu;
grški alfabet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alfabetárij -a m (á) po abecedi urejen seznam: pripraviti alfabetarij za prvo knjigo slovarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
álfa rómeo tudi álfa roméo -a m (ȃ-ọ̑; ȃ-ẹ̑) avtomobil italijanske tovarne Alfa Romeo: alfa romeo rumene barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
algónkij -a m (ọ̄) geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja: skladi algonkija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
algorítem -tma m (í) mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem;
algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alíbi tudi álibi -ja m (ȋ; ȃ) dokaz, da obtoženi ob določenem času ni bil na kraju dejanja: imeti alibi;
neizpodbiten alibi / dokazati svoj alibi // knjiž. opravičilo, izgovor: to je njegov moralni alibi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aligátor -ja m (ȃ) krokodil s širokim gobcem: loviti aligatorje
♦ zool. kitajski, misisipski aligator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aliíranec -nca m (ȋ) redko član alianse, zaveznik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alimênti tudi aliménti -ov m mn. (é ē; ẹ́ ẹ̄) denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente;
prejemati alimente;
tožila ga je za alimente
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alizarín -a m (ȋ) kem. rdeče čimžno barvilo: naravni, sintetični alizarin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
álk -a m (ȃ) zool. pingvinu podobna ptica Severnega morja, Alca: veliki alk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alkaidovec -vca cit. [alkájdovəc] in alkájdovec -vca m, člov. (ȃ) član fundamentalistične islamske organizacije Al Kaida: alkaidovci in talibani | Alkajdovec naj bi bil ubit v napadu brezpilotnega letala, in sicer že prejšnji teden E po imenu organizacije Al Kaida ← arab. al ḳāʿida, dobesedno 'osnova, pravilo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alkaloíd -a m (ȋ) kem. dušikova rastlinska baza, ki močno učinkuje na človeški organizem: alkaloidi so navadno strupeni;
uporabljati alkaloide za zdravila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
álkar -ja m (ȃ) tekmovalec na alki: sprevod alkarjev na konjih;
tekmovanje alkarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alkimíst -a m (ȋ) kdor se ukvarja z alkimijo: srednjeveški alkimisti / knjiž. alkimisti besed
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alkohól -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola;
konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alkoholát -a m (ȃ) kem. spojina alkohola s kovino: kondenziranje estrov z alkoholati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alkohólik -a m (ọ́) kdor pretirano uživa alkoholne pijače: pravijo, da je alkoholik;
kroničen, notoričen alkoholik;
dispanzer za alkoholike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alkoholízem -zma m (ī) pretirano uživanje alkoholnih pijač: vdaja se alkoholizmu;
kronični alkoholizem;
boj proti alkoholizmu // nagnjenje k temu: dedni alkoholizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alkohológ -a m, člov. (ọ̑) zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: Alkohologi si že leta prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu E ← nem. Alkohologe iz (↑)alkoh(ól) + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alkoholomán -a m (ȃ) med. kdor je kronično, bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač: zdravljenje alkoholomanov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alkoholométer -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje množine alkohola v tekočinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alkoskòp -ópa in alkoskóp -a m (ȍ ọ́; ọ̑) priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotestSSKJ: Alkoskop je nameril dva promila E (↑)alko(hól) + tvor. od gr. skopéō 'opazujem, gledam'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
álkotést -a m (ȃ-ẹ̑) priprava za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku: poskus z alkotestom je pokazal, da je voznik vinjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
álkotéster -ja m (ȃ-ẹ́) pripomoček za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v organizmu: Različni alkotesterji omogočajo izmeriti vsebnost alkohola v voznikovi krvi, urinu ali izdihani sapi E ← agl. alcotester iz (↑)alko(hól) + tvor. od (↑)tést
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alkóven -vna m (ọ̑) knjiž., redko alkova: postelja stoji v alkovnu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
allégro [ale-] prisl. (ẹ̑) muz., označba za hitrost izvajanja hitro: igrati allegroallégro -a m stavek ali skladba v tem tempu: igriva lahkotnost v allegru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
almanáh -a m (ā) publikacija s prispevki več avtorjev; zbornik, letopis: almanah izdaja zveza književnikov;
pesniški almanah;
sodelavec, urednik almanaha
♦ navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
almanáhovec -vca m (ā) sodelavec almanaha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
almandín -a m (ȋ) min. vijoličasti različek granata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alód tudi alódij -a m (ọ̑; ọ́) zgod. dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti: pridobiti alod;
lastniki svobodnih alodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alofón -a m (ọ̑) lingv. varianta fonema zaradi spremenjenega okolja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alogízem -zma m (ī) kar se ne sklada z logiko: v njegovih delih zasledimo nekaj alogizmov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alojzijevíščnik -a m (ȋ) v drugi polovici 19. stoletja gojenec srednješolskega internata Alojzijevišče: v svojih spominih pripoveduje, da je bil v višji gimnaziji alojzijeviščnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alójznik -a m (ọ̑) alojzijeviščnik: bil je sprejet med alojznike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alomórf -a m (ọ̑) lingv. varianta morfema zaradi spremenjenega okolja: predlog h je alomorf predloga k
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alopát -a m (ȃ) med. kdor zdravi z alopatijo: alopati in homeopati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alpíd -a m (ȋ) antr. pripadnik alpske rase: alpidi in baltidi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alpín -a m (ȋ) v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah; alpinec: alpine je prisilil k predaji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alpínec -nca m (ȋ) - 1. v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah: ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah
- 2. žarg., šport. alpski smučar: smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alpinétum in alpinét -a m (ẹ̑) smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras: urediti alpinetum;
alpinetum in arboretum / Alpinetum Juliana v Trenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alpiníst -a m (ȋ) kdor se ukvarja z alpinistiko: biti navdušen alpinist;
visokogorski, zimski alpinist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alpinízem -zma m (ī) veda o Alpah in alpinistiki: nerešena vprašanja alpinizma // alpinistika: v alpinizmu je šele začetnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alpínum -a m (ȋ) alpinetum: lepo urejen alpinum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ált -a m (ȃ) nizek ženski ali deški glas: poje alt / govoriti z altom; ima prijeten alt
♦ muz. prvi alt // nav. mn., žarg. altistka ali altist: nastopili so soprani in alti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
álter égo m neskl. (ȃ-ẹ̑) knjiž. duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz: lahko mu zaupaš, to je moj alter ego // oseba v literarnem delu, ki predstavlja avtorja: glavni junak romana je pisateljev alter ego
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alternatívec -vca m, člov. (ȋ) 1. kdor pripada alternativi: Sprejemljivi so za večino slovenskih medijev, čeprav so alternativci 2. pog. kdor se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilecSSKJ, zdravitelj: Dialoga med alternativci in uradno medicino ni E ↑alternatíva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alternátor -ja m (ȃ) elektr. stroj za proizvajanje izmenične napetosti: trifazni alternator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
altiméter -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje višinskih razlik ali nadmorske višine; višinomer: altimeter kaže dva tisoč metrov;
altimeter za alpiniste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
altíst -a m (ȋ) kdor poje alt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
altokúmulus -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
altostrátus -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ) meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
altruíst -a m (ȋ) altruističen človek, nesebičnež: bil je velik altruist;
oče altruist, sin pa tak egoist!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
altruízem -zma m (ī) ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost: njegov altruizem je občudovanja vreden;
storiti kaj iz altruizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
áltsaksofón -a m (ȃ-ọ̑) muz. saksofon z višje ležečim tonskim obsegom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aluminát -a m (ȃ) kem. sol kovine z aluminijevim hidroksidom: kalcijevi aluminati;
natrijev aluminat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alumínij -a m (í) lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: pridobivati aluminij iz boksita;
aluminij v palicah;
tovarna aluminija;
posoda iz aluminija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alumnát -a m (ȃ) zastar. bogoslovje, semenišče: po maturi je šel v alumnat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alúmosilikát -a m (ȗ-ȃ) kem. sol aluminijevega in silicijevega oksida s kovino: kalcijev, natrijev, železov alumosilikat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alúvij -a m (ú) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja; holocen: dolinske ježe so iz aluvija // naplavine iz te dobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alzheimer -ja cit. [álchajmer] m, živ. (ȃ) degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimerjeva bolezen: Znanstveniki si prizadevajo odkriti gene, ki botrujejo širšim spremembam in motnjam, kot so rak, alzheimer, upad imunske sposobnosti organizma E skrajšano iz ↑alzheimerjeva bolézen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amalgám -a m (ȃ) kem. zlitina živega srebra s kovino: prevleči z amalgamom;
zob so mu zalili z amalgamom;
natrijev, srebrov amalgam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amandmá -ja m (ȃ) dodatni dopolnilni ali spreminjevalni predlog k zakonu, resoluciji: predlagati, sprejeti amandma;
večina ukrepov je bila sprejeta brez amandmajev;
zahtevajo amandma k trem členom pravilnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amanuénsis -a [-nz-] m (ẹ̑) nekdaj nižji uslužbenec, navadno v knjižnici: bil je amanuensis v dvorni knjižnici / amanuensis slavnega biologa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amaránt -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amarílis -a m (ȋ) vrtn. lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amatêr -ja m (ȇ) kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim: s slikarstvom se ukvarja kot amater;
fotograf, igralec amater;
tečaj za voznike amaterje // slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: imajo dovolj strokovnjakov in ne potrebujejo amaterjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amaterízem -zma m (ī) ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem;
profesionalizem in amaterizem // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: jugoslovanska kinematografija se je otresla banalnega amaterizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amazonít -a m (ȋ) min. modrikasto zeleni različek mikroklina: okras iz amazonita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ámažnik -a m (á) nar. berač, revež: potepuhi in amažniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ambasádor -ja m (ȃ) najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik: jugoslovanski ambasador v Londonu;
pren. ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ambicióznež -a m (ọ̑) nav. slabš. ambiciozen človek: karieristi in ambiciozneži;
tistega težkega tekmovanja so se udeležili le največji ambiciozneži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ambiènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient;
malomeščanski, vaški ambient;
v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta // razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ambón -a m (ọ̑) rel. vzvišen prostor med prezbiterijem in cerkveno ladjo za branje svetega pisma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ámbrovec -vca m (ā) vrtn. platani podobno okrasno drevo, Liquidambar: listje ambrovca je jeseni škrlatno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ambulatórij -a m (ọ́) raba peša zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje; ambulanta: zobni ambulatorij;
ambulatorij za otroke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amerícij -a m (í) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina, element Am
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amerikánec -nca m (ȃ) pog. - 1. kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje: amerikanci so na obisku v Evropi
- 2. kar je po izvoru iz Amerike: vinograd, zasajen z amerikancem / prepeva ob litru amerikanca / žarg. poglej, kako imenitno teče tistile amerikanec ameriški kasač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amerikanízem -zma m (ī) nav. slabš. način življenja in mišljenja, značilen za Ameriko: amerikanizem se širi povsod po svetu;
brezdušni, tipični amerikanizem // lingv. element ameriške angleščine v kakem drugem jeziku: amerikanizmi v francoščini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amerikanofíl -a m, člov. (ȋ) kdor se navdušuje za ameriško politiko ali kulturo: anglofili in amerikanofili; Je pravi amerikanofil E ← nem. Amerikanophile iz (↑)amerikán(ec) + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amêriškiSSKJ -a -o prid. (ȇ) amêriški slámnik -ega -a m (ȇ, ȃ)
zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ehinaceja: preparat iz ameriškega slamnika; Tudi pri nas je ameriški slamnik pozimi skoraj nepogrešljiv, njegovi pripravki pa najbolje prodajana zeliščna zdravila na svetu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ametíst -a m (ȋ) poldrag kamen vijoličaste barve: ametist se lesketa;
ogrlica z velikim ametistom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amfetamín -a m (ȋ) močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost: gram amfetamina; tablete amfetamina; Natančnejših podatkov o tem, koliko mladih pri nas redno ali občasno jemlje amfetamine, ni mogoče dobiti E ← agl. amphetamine, nem. Amphetamin, skrajšano iz a(lfa-)m(etil)fe(ne)t(il)amin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amfiból -a m (ọ̑) min. rudnina nitasti silikat s hidroksilno skupino: zrna amfibola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amfibolít -a m (ȋ) petr. temno zelena kamnina, ki jo sestavljajo zrna amfibolov in plagioklazov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amfibráh tudi amfíbrah -a m (ā; ȋ) lit. trizložna stopica s poudarjenim srednjim zlogom: verz v amfibrahih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amfiteáter -tra m (á) pri starih Grkih in Rimljanih okrogel ali ovalen prostor za nastopanje s stopničasto se dvigajočimi sedeži: rimski amfiteater v Pulju // temu podoben prostor: naravni amfiteater pod gričem / divje romantični amfiteater skal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amí -ja m (ȋ) tip francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: kupil si je čisto novega amija;
povečali so proizvodnjo spačkov in amijev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ámi -ja m (ȃ) v nemškem okolju Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil v Nemčiji: rade so hodile z amiji, ker so imeli dosti denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amíd -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku s kovino ali z ostankom organske kisline: natrijev amid;
amidi organskih kislin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amidopirín -a m (ȋ) farm. zdravilo proti vročini in glavobolu: vzela je dve tableti amidopirina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amigdalín -a m (ȋ) kem. snov, ki jo vsebujejo koščice nekaterih sadežev, zlasti grenkih mandeljnov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amíkt -a m (ȋ) rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena: duhovnik si je ogrnil amikt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amíl -a m (ȋ) kem. alifatski radikal s petimi ogljikovimi atomi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amílacetát -a m (ȋ-ȃ) kem. ester amilalkohola in ocetne kisline: amilacetat topi nitrocelulozo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amílalkohól -a m (ȋ-ọ̑) kem. enovalenten alkohol s petimi ogljikovimi atomi: uporaba amilalkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amiloíd -a m (ȋ) med. bolezenska beljakovinska snov, ki se z jodom obarva kot škrob
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amín -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku z ostankom ogljikovodika: alifatski amini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aminopirín -a m (ȋ) farm. zdravilo proti vročini in glavobolu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ámiš -a m, člov. (ȃ) pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; Ko ugotovita, da dobro razlikujem med amiši in mormoni, se iz srca razveselita, očitno imata s tem že nekaj slabih izkušenj, in pogovor steče E ← agl. Amish ← nem. Amische po švicarskem menonitskem škofu Jacobu Ammanu (približno med 1656–1730)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amnestíranec -nca m (ȋ) kdor je amnestiran: izpustitev amnestirancev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ámnion -a m (ȃ) zool. notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih: amnion varuje zarodek pred poškodbami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ámok -a m (ȃ) pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amonál -a m (ȃ) kem. varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome: amonal v prahu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amóniak -a m (ọ̑) brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini: iz gnoja se širi duh po amoniaku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amónij -a m (ọ́) kem. atomska skupina ali ion iz enega atoma dušika in štirih atomov vodika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amonít -a m (ȋ) pal. izumrli glavonožec, podoben sipi: amoniti in belemniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ámor -ja m (ȃ) um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: porcelanasti amor;
amor z lokom in puščico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
àmoralízem -zma m (ȁ-ī) knjiž. nepriznavanje moralnih načel: naraščajoči amoralizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ámorček -čka m (ȃ) manjšalnica od amor: naslikal je amorčke s svetlimi perutnicami;
ta otrok je lep kot amorček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amorét -a m (ẹ̑) um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: sredi trga je vodnjak s kamnitimi amoreti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amortizêr -ja m (ȇ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja, blažilec: v avtu se je zlomil levi amortizer;
hidravlični, teleskopski amortizerji / gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ampêr -a m (ȇ) fiz. enota za merjenje jakosti električnega toka: meriti v amperih;
varovalka za deset amperov [A]
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ampêrméter -tra m (ȇ-ẹ̄) elektr. priprava za merjenje jakosti električnega toka: vključiti ampermeter;
laboratorijski, prenosni ampermeter
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amputíranec -nca m (ȋ) komur so amputirali kak ud telesa: proteze za amputirance
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amulét -a m (ẹ̑) predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: nositi amulet okrog vratu;
dragocen amulet;
amulet zoper bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anabaptíst -a m (ȋ) pripadnik anabaptizma, prekrščevalec: nauki anabaptistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anabaptízem -zma m (ī) zlasti v 16. stoletju verska sekta, ki zahteva ponovni krst odraslih, prekrščevalstvo: pripadniki anabaptizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anabólik -a m (ọ́) kem. snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemati anabolike; prepovedani anaboliki; anabolik testosteron; Zaradi domnevnega jemanja anabolikov so mu odvzeli bronasto kolajno E ← agl. anabolic (steroid) iz ↑anabólični
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anagráf -a m (ȃ) adm. register stalnega prebivalstva: predložil je anagraf mesta // urad za prijavljanje in odjavljanje prebivalcev: anagraf vodi evidenco o prebivalstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anagrám -a m (ȃ) s prestavitvijo črk nastala nova beseda: beseda leto je anagram od telo;
večina njegovih del je izšla pod psevdonimi in anagrami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anahorét -a m (ẹ̑) knjiž. puščavnik: živel je kot anahoret
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anahronízem -zma m (ī) pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa: njegovo opisovanje kmečkega življenja je živ anahronizem;
družbeni anahronizem / kronist je zagrešil nekaj neznatnih anahronizmov pomot v zvezi s časovno opredelitvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anakolút -a m (ȗ) lingv., lit. nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna: tak stavek je primer anakoluta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anakreóntik -a m (ọ́) lit. kdor piše anakreontske pesmi: slovenski anakreontik Vodnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
analfabét -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet;
število analfabetov pada // slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
analfabetízem -zma m (ī) neznanje branja in pisanja; nepismenost: odpraviti analfabetizem;
boj proti analfabetizmu // slabš. nevednost v kaki stroki: politični analfabetizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
analgétik -a m (ẹ́) farm. zdravilo proti bolečinam: sintetični analgetiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
análi -ov m mn. (ȃ) zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis: društveni anali;
anali slovenske kulture / to je zapisano v starih analih; pren. ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
analíst -a m (ȋ) knjiž. pisec analov, letopisec: kronisti in analisti;
te vire so uporabljali mnogi poznejši analisti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
analítik -a m (í) kdor analizira: literarni zgodovinar je predvsem analitik;
globok, hladen, izrazit analitik;
analitik družbe, življenja;
ekonomist analitik;
posli analitika in planerja / kemik analitik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
analizánt -a m, člov. (ā á) psiht. kdor je analiziran: Analizant predpostavlja, da analitik pozna njegov problem in odgovor na njegovo težavo E (↑)analizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
analizátor -ja m (ȃ) - 1. analitik: bil je analizator tedanje meščanske družbe; globok analizator
// šah. kdor razčlenjuje partije, poteze, pozicije: moštvo je imelo pri dvoboju na razpolago pet analizatorjev - 2. teh. naprava za analiziranje: analizator plinov; analizator zvoka
♦ mat. diferencialni analizator naprava za reševanje diferencialnih enačb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
analóg -a m (ọ̑) 1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil 2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E ← gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
análogon -a m (ȃ) knjiž. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ánanas -a m (ȃ) tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad: veliki nasadi ananasa;
nikoli prej ni jedla ananasa;
neskl. pril.: ananas liker
♦ agr. ananas hruška hruška z okusom po ananasu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anapést -a m (ẹ̑) lit. trizložna stopica z dvema nepoudarjenima in tretjim poudarjenim zlogom: napisal je odo v anapestih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anarhíst -a m (ȋ) pristaš anarhizma: v boj so posegli anarhisti // ekspr. upornež, neposlušnež: včasih je rad ubogal, zdaj je postal pa pravi anarhist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anarhízem -zma m (ī) nazor, gibanje, ki ne priznava avtoritete in družbene ureditve: anarhizem in nihilizem;
malomeščanski anarhizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anárhosindikalízem -zma m (ȃ-ī) polit. anarhistična smer v delavskem gibanju, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda: zavzemal se je za anarhosindikalizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anastigmát -a m (ȃ) fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez astigmatizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anatóm -a m (ọ̑) strokovnjak za anatomijo: bil je eden najboljših anatomov svojega časa;
pren. pisatelj je anatom duše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
andaluzít -a m (ȋ) min. rudnina stebričasti rombični aluminijev silikat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
andánte prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja zmerno hitro, korakajoče: igrati andanteandánte -a m stavek ali skladba v tem tempu: andante v G-duru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
andantíno prisl. (ȋ) muz., označba za hitrost izvajanja hitreje kot andante: igrati andantinoandantíno -a m stavek ali skladba v tem tempu: andantino v Es-duru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
andezít -a m (ȋ) petr. svetlo zelena ali temna predornina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
andiníst -a m, člov. (ȋ) kdor se ukvarja z andinizmom: To je knjiga o slovenskih andinistih, ki so prinesli alpinističnega duhá iz svoje stare domovine v argentinske gore in Patagonijo E po zgledu špan. andinista iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)níst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
andinízem -zma m (ī) vzpenjanje na najvišje vrhove Andov: predavanje o andinizmu; To je dokument o slovenskem planinstvu in alpinizmu v Argentini in Andih in zbornik o polstoletni zgodovini andinizma slovenskih izseljencev v Argentini E po zgledu špan. andinismo iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)nízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
andragóg -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za andragogiko: Prvi slovenski posvet direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle in andragogov je priložnost, da javno povemo, kakšni so cilji in strategije za dvig izobrazbene ravni odraslih Slovencev E ← nem. Andragoge iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)(ped)agóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
androgamét -a m (ẹ̑) biol. androgameta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
androgín -a m (ȋ) knjiž. hermafrodit, dvospolnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anéks -a m (ẹ̑) knjiž. priloga k spisu ali pogodbi; dodatek, priključek: izdaja ima tudi tekstnokritični aneks;
aneks konvencije o cestnem prometu;
aneks memoranduma // redko prizidek: aneks k valjarniški lopi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anémik -a m (ẹ́) med. kdor ima anemijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anemográf -a m (ȃ) meteor. priprava za merjenje in hkratno zapisovanje hitrosti in smeri vetra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anemométer -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje hitrosti in smeri vetra: radarski anemometer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aneroíd -a m (ȋ) fiz. kovinska priprava za merjenje zračnega pritiska: pogledati na aneroid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anestétik -a m (ẹ́) med. sredstvo za anestezijo: vbrizgati anestetik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anesteziológ -a [anestezijolog-] m, člov. (ọ̑) zdravnik specialist za anesteziologijo; anestezistSSKJ: Anesteziolog oceni splošno zdravstveno stanje bolnika in njegovo zmogljivost oziroma pripravljenost za operacijo E ← nem. Anästhesiologe iz (↑)anestezíja + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anestezíst -a m (ȋ) zdravnik specialist za anestezijo: anestezist daje anestezijo;
zdravnik anestezist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
angažmá -ja m (ȃ) - 1. nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju: dobiti, sprejeti angažma v operi; ponudili so mu stalni angažma / drama je sklenila z njo angažma dogovor, pogodbo o zaposlitvi
- 2. angažiranost: osebni, politični angažma; angažma množic / odklanja aktivni angažma vključitev, sodelovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ángel -a m (á) - 1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave: čisti, dobri angeli; zbori angelov; lepa, dobra je kot angel / evfem. hudobni angel satan, hudič; angel varuh / angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko
// pesn. angel miru; angel smrti smrt
// angel iz belega marmorja - 2. ekspr. zelo dober človek, navadno ženska: moja mati je bila angel; vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela / kot nagovor angel moj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ángelc -a m (á) star. angel, angelček: krilati, nebeški angelci;
ekspr. vino je dobro, da bi ga angelci pili zelo dobro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ángelček -čka m (á) manjšalnica od angel: angelček božji;
bila je ljubka kot angelček / baročni angelček s harfo v roki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
angiológ -a [angijolog-] m, člov. (ọ̑) med. zdravnik specialist za žile in žilne bolezni: pregled pri angiologu; Ko družinski zdravnik ugotovi kronično vensko popuščanje, bolnika napoti k specialistu, bodisi k dermatologu bodisi k angiologu E ← nem. Angiologe iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
angléškiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) angléški brák -ega -a m, živ. (ẹ̑, ȃ)
lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce; beagle: Angleški brak ima kratko in zelo gosto dlako, mehke in dolge uhlje ter srednje močan dolg rep, ki je na konici vedno bel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anglicízem -zma m (ī) lingv. element angleščine v kakem drugem jeziku: anglicizmi v francoščini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anglikánec -nca m (ȃ) pripadnik anglikanizma: je vnet anglikanec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anglikanízem -zma m (ī) protestantsko usmerjena vera na Angleškem: zgodovina anglikanizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anglíst -a m (ȋ) strokovnjak za anglistiko: eden najbolj znanih slovenskih anglistov / seminar za profesorje angliste / pog. sestanek anglistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za anglistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anglofíl -a m (ȋ) kdor se navdušuje za angleško politiko ali kulturo: imeti koga za anglofila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anglofób -a m (ọ̑) kdor je nasproten angleški politiki ali kulturi: zagrizen anglofob
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anglomán -a m (ȃ) kdor se pretirano navdušuje za vse, kar je angleško: v Rusijo se je vrnil kot popoln angloman
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
angórec -rca m (ọ̑) pog. angorski kunec: gojiti angorce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
angstrem in ångström -a [ángstrem] m (ȃ) fiz. enota za merjenje valovnih dolžin svetlobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anhidríd -a m (ȋ) kem. spojina, ki ji je odvzeta kemično vezana voda: anhidrid žveplove kisline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anhidrít -a m (ȋ) min. rudnina kalcijev sulfat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anilín -a m (ȋ) kem. rumenkasta oljnata tekočina, ki se rabi zlasti za izdelavo barvil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
animalíst -a m (ȋ) umetnik, ki upodablja živali: bil je žanrist in animalist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
animátor -ja m (ȃ) knjiž. kdor animira: bil je veseljak in animator vsake družbe / animator hitrejšega razvoja knjižničarstva
♦ film. risar pomembnejših pozicij figur v risanem filmu; gled. oseba, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo, vodič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
animé -êja m (ẹ̑ ȇ) japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: Veliko je na Japonskem specializiranih trgovin z računalniškimi igrami, imajo pa tudi edino kinodvorano na svetu, v kateri vrtijo samo anime E ← agl. anime ← jap. anime, skrajšano iz anime(eshon) ← agl. animation, gl. (↑)animácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
animíst -a m (ȋ) pripadnik animizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
animízem -zma m (ī) verovanje primitivnih ljudstev, da je v vseh stvareh duh, duša
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anión -a m (ọ̑) fiz. negativno naelektren ion: soli v vodni raztopini razpadejo na anione in katione;
hidroksilni anioni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ankétar -ja m (ẹ̑) kdor anketira, izpraševalec: anketar zbira podatke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anketíranec -nca m (ȋ) kdor je anketiran: anketiranec je izpolnil anketni list;
v anketi je petdeset odstotkov anketirancev predlagalo spremembo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anksiolítik -a [anksijolitik] m (í) farm. zdravilo proti anksioznosti: antidepresivi in anksiolitiki; Analiza kaže na zelo veliko porabo anksiolitikov, za katere je znano, da ne morejo odpraviti depresije in da ne preprečujejo samomora E ← nlat. anxiolyticum iz ↑anksiózen + tvor. od gr. lýsis 'sprostitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anófeles -a m (ọ̑) zool. komar, ki prenaša malarijo, Anopheles maculipennis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anoním -a m (ȋ) knjiž. anonimen pisec: kdo je ta anonim, ni vedel // kar je sploh anonimno: med temi knjigami je tudi nekaj anonimov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anonímnež -a m (ȋ) ekspr. anonimen človek: uredništvo ne bo odgovarjalo anonimnežem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anonímniSSKJ -a -o prid. (ȋ) anonímni pokòp -ega -ôpa in -ópa m (ȋ, ȍ ó; ọ́)
obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrosi po za to določenem delu pokopališča brez označbe imena pokojnika: Poleg grobnih polj za različne vrste pokopov je na robu pokopališča določen tudi prostor za raztros pepela za anonimni pokop
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anonímnik -a m (ȋ) redko anonimen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ánorak -a m (ȃ) obl. podložen vetrni jopič s kapuco: obleči anorak;
anorak iz najlona;
anorak na zadrgo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anoréksik -a m, člov. (ẹ́) kdor ima anoreksijo; anorektik: Anoreksik je prepričan, da ne potrebuje hrane, da se mu ni treba oviti v topla oblačila, ko gre pozimi ven E ↑anoréksičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anoréktik -a m, člov. (ẹ́) kdor ima anoreksijo; anoreksik: Človek, ki trpi zaradi bulimije, svojo stisko prikriva veliko dlje kot anorektik E ← nem. Anorektiker k ↑anoreksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anortít -a m (ȋ) min. rudnina kalcijev alumosilikat, kalcijev glinenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ansámbel -bla m (á) - 1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade
- 2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ánšlus -a m (ȃ) žarg., polit. nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938: stanje v Avstriji po anšlusu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antagoníst -a m (ȋ) kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist;
kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin
♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antagonístSSKJ -a m (ȋ) farm. snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; blokator, zaviralec (1): antagonist kalcija; V dogovoru z zdravnikom je treba uporabljati klasična zdravila, ki nižajo krvni tlak, ali pa novejša, ki so antagonisti serotonina E ← poznolat. antagonista 'nasprotnik' ← gr. antagonistḗs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antagonízem -zma m (ī) nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi: generacijski, nacionalni, razredni antagonizem;
antagonizmi v medsebojnih odnosih;
antagonizem med socializmom in kapitalizmom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antecédens -a m (ẹ̑) knjiž. z dejstvom, pojavom vzročno povezan predhoden dogodek: antecedensi prve svetovne vojne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antepéndij -a m (ẹ́) um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize: baročni antependij // rel. prt na sprednji strani oltarne mize
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anterídij -a m (í) biol. rastlinski moški spolni organ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ànti prisl. (ȁ) nar. izraža samoumevnost; menda: Anti ne boš rekla, da je takale lepa in vesela ljubezen greh? (M. Hus)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántialêrgik -a m (ȃ-é) farm. zdravilo proti alergiji: Zdravnik mu je predpisal antialergik E ← nlat. antiallergicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántialkohólik -a m (ȃ-ọ́) kdor je proti uživanju alkoholnih pijač: bil je znan kot antialkoholik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántialkoholízem -zma m (ȃ-ī) gibanje proti alkoholizmu: razmah antialkoholizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántiamerikanízem -zma m (ȃ-ī) nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike; protiamerikanizem: ideološki antiamerikanizem; politika antiamerikanizma; ZDA je vzel v bran in predstavil argumente proti antiamerikanizmu E (↑)anti... + (↑)amerikanízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antibárbarus -a m (ȃ) knjiž. priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih barbarizmov: jezikovni brusi in antibarbarusi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antibiótik -a m (ọ́) zdravilo, ki uničuje ali zavira rast mikroorganizmov: tovarna zdravil je dala na tržišče nov antibiotik;
zdraviti z antibiotiki;
penicilin in drugi antibiotiki;
delovanje antibiotika
♦ farm. antibiotiki širokega spektra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ánticiklón -a m (ȃ-ọ̑) meteor. področje visokega zračnega pritiska: azorski, sibirski anticiklon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántidélec -lca m (ȃ-ẹ̄) fiz. osnovni delec, ki ima enako maso, a nasproten električni naboj: vsak osnovni delec ima tudi svoj antidelec;
odkrili so nov antidelec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántidemokratízem -zma m (ȃ-ī) miselnost, ki je proti demokratizmu: boj proti antidemokratizmu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántidepresív -a m (ȃ-ȋ) farm. zdravilo proti depresiji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántidetonátor -ja m (ȃ-ȃ) kem. bencinu dodana snov, ki preprečuje prehitro zgorevanje v motorju: antidetonatorji delujejo že v majhnih količinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antidót -a m (ọ̑) farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa: kemični in farmakološki antidoti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántiemétik -a m (ȃ-ẹ́) farm. zdravilo proti bruhanju: Ker migreno pogosto spremlja slabost, zdravniki priporočajo, da se petnajst minut pred zaužitjem aspirina použije antiemetik E ← nlat. antiemeticum iz (↑)anti... + tvor. od gr. émesis 'bruhanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántiepiléptik -a m (ȃ-ẹ́) farm. zdravilo proti epilepsiji: Bolnika med obsevanjem kontrolirajo in mu po potrebi predpišejo ustrezna zdravila, antiepileptike ali kortikosteroide E ← nlat. antiepilepticum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)epilepsíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántifašíst -a m (ȃ-ȋ) kdor je proti fašizmu: aktiven antifašist;
koncentracijska taborišča za antifašiste in komuniste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántifašízem -zma m (ȃ-ī) nazor, gibanje proti fašizmu: obdolžili so jih antifašizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antifebrín -a m (ȋ) farm. zdravilo proti vročini pri živalih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántifeminíst -a m (ȃ-ȋ) pristaš antifeminizma: bil je znan antifeminist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántifeminízem -zma m (ȃ-ī) v meščanski družbi gibanje proti enakopravnosti žensk z moškimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antifonárij -a tudi antifonár -ja m (á) rel. knjiga antifon: samostan hrani star psalterij in antifonarij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antifríz -a m (ȋ) sredstvo proti zmrzovanju hladilne vode, zlasti pri avtomobilskih motorjih: naliti antifriz v avtomobilski hladilnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántigén -a m (ȃ-ẹ̑) biol. snov, ki povzroča v organizmu nastajanje protiteles: živalski strupi so antigeni za človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántiglobalíst -a m, člov. (ȃ-ȋ) kdor je proti globalizmu; protiglobalist: Večjih težav v prometu zaradi prevozov delegacije ne pričakujejo, prav tako ne večjih protestov antiglobalistov E ← agl. anti-globalist iz (↑)anti... + (↑)globalíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántiglobalízem -zma m (ȃ-ī) gibanje proti globalizmu; protiglobalizem: Antiglobalistične demonstracije v Seattlu, Pragi, Genovi so z množičnostjo in radikalnostjo naredile antiglobalizem za enega najpomembnejših in najzanimivejših fenomenov sodobne družbe E ← agl. anti-globalism iz (↑)anti... + ↑globalízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántihistamínik -a m (ȃ-í) farm. snov, ki zavira delovanje histamina: Seneni nahod se kot večina alergij zdravi z antihistaminiki, na voljo so v obliki kapljic, pršil in tablet E ← nlat. antihistaminicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántiimperialíst -a m (ȃ-ȋ) kdor je proti imperializmu: dosleden pacifist in antiimperialist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántijunák -a m, člov. (ȃ-á) 1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom; protijunak (1): dramski antijunak; romaneskni antijunak; Vaš antijunak si domišlja, da je popolnoma svoboden, individualist, a hkrati je suženj svojih potreb 2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti; protijunak (2): športni antijunak; Vedno sem stavil na antijunake, ki so izzivali, presenečali z izjavami in dejanji ter drzno zagovarjali svoja stališča, ki so bila daleč od splošnega javnega mnenja E (↑)anti... + (↑)junák
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántikatolicízem -zma m (ȃ-ī) nazor, ideologija, ki je proti katolicizmu: Prešernoslovec, ki je postavil pod vprašaj pesnikov antikatolicizem, se v zadnjem obdobju v svojih razmišljanjih vse bolj navezuje na tematiko krščanstva in razmerij do religije E (↑)anti... + (↑)katolicízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántiklerikálec -lca m, člov. (ȃ-ȃ) pristaš antiklerikalizma: Vedno znova je jezil tudi cerkvene vrhove, ker je bil do zadnjega diha odločen antiklerikalec E (↑)anti... + (↑)klerikálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántiklerikalízem -zma m (ȃ-ī) nazor, ki je proti klerikalizmu: pisateljev bojeviti antiklerikalizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántiklór -a m (ȃ-ọ̑) kem. sredstvo, ki odstranjuje ostanke klora iz tkanin po beljenju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántikoagulánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem. snov, ki preprečuje ali zavira koagulacijo: Antikoagulanti preprečujejo nastajanje krvnih strdkov E ← nlat. anticoagulans iz (↑)anti... + tvor. od (↑)koagulírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántikolonialízem -zma m (ȃ-ī) gibanje proti kolonializmu: bojevniki antikolonializma / politika antikolonializma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántikomuníst -a m, člov. (ȃ-ȋ) kdor je proti komunizmu; protikomunist: Nikoli nisem postal pravi antikomunist, pač pa samo kritik komunizma E (↑)anti... + (↑)komuníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántikomunízem -zma m (ȃ-ī) nazor, ki je proti komunizmu: poznal je njegov antikomunizem / skrajne oblike antikomunizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antikríst -a m (ȋ) ekspr. - 1. kdor se bori proti Kristusu, veri: braniti vero pred antikristom
- 2. brezverec, brezbožnik: šel je v svet in postal antikrist / kot psovka kaj vendar delate, antikristi!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antikvár -ja m (á) trgovec s predmeti starinske vrednosti, zlasti s knjigami, starinar: pri nekem antikvarju je kupil več dragocenih pergamentov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
antikvariát -a m (ȃ) trgovina s predmeti starinske vrednosti, starinarna: dragoceno staro uro je odnesla v antikvariat // trgovina z rabljenimi knjigami: knjigo je dobil šele v antikvariatu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ántilogarítem -tma m (ȃ-í) mat. število, ki ga dobimo pri antilogaritmiranju ali ki ga logaritmiramo; numerus: antilogaritem števila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 23967 zadetkov.