elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
digitálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) 1. ki podaja podatke in informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalni zapis; digitalna oblika; Prej je bil zapis analogni, zdaj je digitalni 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; Digitalna projekcija zagotavlja popolno kopijo za vsako predstavo v vsej življenjski dobi filma in za vsak narejen duplikat E ← agl. digital iz digit 'števka' ← lat. digitus 'prst, kazalec'digitálna fotografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
1. fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkov: album digitalnih fotografij; prenos digitalnih fotografij s spominskih kartic na zapisljive nosilce CD-R; Je digitalna fotografija, posneta z najboljšim fotoaparatom, res boljša od analogne?
2. ed. tehnologija za fotografiranje na digitalni nosilec podatkov: področje digitalne fotografije; predavateljica digitalne fotografije; Je eden od pionirjev digitalne fotografije in prvi fotograf, ki je v celoti digitaliziral svoj atelje
digitálna kámera -e -e ž (ȃ, ȃ)
videokamera, v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko: digitalna kamera z visoko ločljivostjo; leča digitalne kamere; Digitalne kamere in sodobne komunikacijske rešitve omogočajo pošiljanje fotografij in videoposnetkov po vsem svetu takoj po njihovem nastanku
digitálni fótoaparát -ega -a m (ȃ, ọ̑-ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotografski aparat, digitalnik: zmogljiv digitalni fotoaparat; model digitalnega fotoaparata; Vse razstavljene fotografije so posnete z digitalnim fotoaparatom
digitálni fotográfski aparát -ega -ega -a m (ȃ, ȃ, ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotoaparat, digitalnik: znati uporabljati digitalni fotografski aparat; Digitalni fotografski aparati so najnovejša modna muha, a hkrati tudi nadvse uporabne naprave, če nameravamo snemati slike za poznejšo računalniško rabo in obdelavo
digitálni podpís -ega -a m (ȃ, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; elektronski podpis, e-podpis: preverjanje digitalnega podpisa; podaljšanje veljavnosti digitalnega podpisa; Ministri Evropske skupnosti so uradno odobrili zakon, ki izenačuje digitalni podpis z lastnoročnim podpisom
digitálni zapís -ega -a m (ȃ, ȋ)
pretvorba različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij: V vseh vmesnih fazah se filmski zapis, tako slikovni kot tonski, danes obdeluje v digitalnem zapisu z računalniškimi orodji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
óptičniSSKJ -a -o prid. (ọ́) óptični brálnik -ega -a m (ọ́, ȃ)
naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko; optični čitalnik, skener (1): Predlogo faksa ali kopije moramo vstaviti v optični bralnik in pognati program, s katerim jo potem optično preberemo
óptični čitálnik -ega -a m (ọ́, ȃ)
naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko; optični bralnik, skener (1): V napravo, ki združuje tiskalnik, fotokopirni stroj, optični čitalnik in telefaks, lahko vgradite brezžično mrežno kartico
óptični dísk -ega -a m (ọ́, ȋ)
okrogla, tanka plastična plošča s kovino v sredini, manjša od gramofonske, na katero so digitalno zapisani glasba, videoposnetki ali drugi podatki, ki se preberejo z laserskim žarkom; laserska plošča: Stroški shranjevanja podatkov na papirju za več kakor 75-krat presegajo stroške shranjevanja na optičnem disku
óptični kábel -ega -bla m (ọ́, á)
kabel iz optičnih vlaken: polagati optične kable; širokopasovni optični kabel; prenos podatkov po optičnih kablih; Najhitreje se internet pretaka po optičnih vlaknih in prav letos so začeli največji ponudniki internetnega dostopa v večjih slovenskih mestih s polno paro napeljevati optične kable
óptično vlákno -ega -a s (ọ́, á)
tanko upogljivo stekleno vlakno, ki se uporablja za prenos svetlobnega signala: Po optičnih vlaknih se podatki prenašajo s pomočjo svetlobe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zelêniSSKJ -a -o prid. (é) zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu
zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija
zelêna mêja -e -e ž (é, é)
območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi
zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN
zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik
zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša
zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi
zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo
zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita
zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov
zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cénterSSKJ -tra in cênterSSKJ -tra m (ẹ̄; ē) cénter dôbrega počútja -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ó, ȗ; ē)
center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes1 (2): graditi sodobni center dobrega počutja; obisk centra dobrega počutja; ponudba centra dobrega počutja; V termah so obnovili zdraviliške kadi, ki jim pravijo kopeli vodnih nimf in bodo vključene v center dobrega počutja kot sprostitvena ponudba
cénter odlíčnosti -tra -- in cênter -tra m (ẹ̄, í; ē)
središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo: ustanoviti center odličnosti; raziskovalni centri odličnosti; razpisi centra odličnosti; Znotraj globalne strukture je njihov center odličnosti strateško usmerjen v posebne tehnologije, ki bodo tudi v prihodnje glavno delovno področje tako v razvoju kot tudi proizvodnji
cénter za tújce -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ú; ē)
ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje; CT2 nastaniti koga v center za tujce; S sošolkami so hodile v center za tujce, kjer so se z njihovimi otroki pogovarjale, risale, se igrale družabne igre, plesale in jih spodbujale
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
otròkSSKJ -ôka m (ȍ ó) otròk cvétja -ôka -- m, člov. (ȍ, ẹ́; ó) nav. mn., ekspr., zlasti konec 60. let 20. stoletja
pripadnik gibanja mladih, nasprotnikov militarizma, sprva vietnamske vojne, ki zanikuje ustaljene družbene norme; hipiSSKJ: generacija otrok cvetja; Spaček je postal francoski nacionalni simbol, tako kot Eifflov stolp, in priljubljeno prevozno sredstvo študentov, otrok cvetja in svetovnih popotnikov
otròk iz epruvéte -ôka -- -- m, člov. (ȍ, ẹ̑; ó) ekspr.
otrok, spočet z zunajtelesno oploditvijo: Nemalo otrok iz epruvete si, ko prestopijo prag odraslosti, želi izvedeti, kdo je njihov pravi oče
otròk s posébnimi potrébami -ôka -- -- -- m, člov. (ȍ, ẹ̑, ẹ̑; ó)
otrok, ki zaradi motnje v razvoju, bolezni potrebuje pomoč, prilagoditev programa pri vzgoji in izobraževanju: Zakon omogoča, da se tudi otroci s posebnimi potrebami šolajo v rednih osnovnih šolah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prográmskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) prográmska podpóra -e -e ž (ȃ, ọ̑)
1. omogočanje delovanja določenih opravil z ustreznimi računalniškimi programi: ustrezna programska podpora; Vgradili so programsko podporo za hitro in učinkovito faksiranje
2. prodaja in vzdrževanje programske opreme: Izvajajo rešitve na ključ, za katere nudijo strojno in sistemsko programsko podporo ter vzdrževanje
prográmski jêzik -ega -íka m (ȃ, é í)
skupek skladenjskih in pomenoslovnih pravil, podatkovnih struktur in vmesnikov, ki programerju služijo kot orodje pri izdelavi računalniškega programa: priljubljen programski jezik; znanje programskega jezika; Basic je bil splošno priznan kot najlažji programski jezik
prográmski pás -ega -ú in -a m (ȃ, ȃ ȗ; ȃ)
čas predvajanja televizijskih vsebin: najbolj gledan programski pas; osrednji programski pasovi; Varuhinja je vodstvu televizije predlagala, da bi bilo v programski pas risank bolje umestiti otroško nanizanko
prográmski vmésnik -ega -a m (ȃ, ẹ̑)
del programske opreme, ki omogoča povezavo funkcij različne strojne opreme in prenos podatkov med različnimi strojnimi platformami: uporabniški programski vmesnik; Programski vmesnik je postal sestavni del programske opreme za brezpapirno poslovanje in računovodstvo
prográmsko oródje -ega -a s (ȃ, ọ̑)
program, ki izvaja določena opravila, povezana z delovanjem računalnika ali z drugim programom: poznavanje programskih orodij; uporaba programskega orodja; V programsko opremo sodijo operacijski sistemi, omrežni operacijski sistemi, razvojna programska orodja in podatkovne baze
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ) računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave
računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev
računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil
računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka
računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti
računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje
računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij
računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli
računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov
računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav
računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov
računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
rumêniSSKJ -a -o prid. (é) rumêne straní -ih -í ž mn. (é, ȋ)
del telefonskega imenika, navadno tiskan na rumenem papirju, s telefonskimi številkami podjetij, trgovin, raznih servisov, urejen abecedno po posameznih gospodarskih področjih: Na skoraj sto rumenih straneh se vrstijo ponudbe od zavarovalnih polic do notranje stanovanjske opreme
rumêni časopís -ega -a m (é, ȋ)
dnevnik ali tednik, ki vsebuje veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah; tabloid: V Veliki Britaniji znajo že otroci ločiti zavajajoče vsebine od manj zavajajočih, znajo prepoznati lažnivo vsebino v rumenem časopisu
rumêni kartón -ega -a m (é, ọ̑)
kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik izreče igralcu kot opozorilo ali kot začasno izključitev iz igre: dobiti rumeni karton; pokazati rumeni karton; Prav ob zaključku prvega dela je moral igralec zaradi dveh rumenih kartonov predčasno z igrišča
rumêni tísk -ega -a m (é, ȋ)
dnevniki ali tedniki, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah: Po pisanju newyorškega rumenega tiska je gala prireditev stala približno 2,2 milijona dolarjev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
solátniSSKJ -a -o prid. (ȃ) solátni bár -ega -a m (ȃ, ȃ)
posebno oblikovana miza, zlasti v restavracijah, z raznovrstnimi solatami za samopostrežbo; solatni bife: V pritličju so uredili bistro, v katerem bodo ves dan stregli vse od sladkih zalogajev do solat iz solatnega bara ter lahkih prigrizkov
solátni bifé -ega -êja m (ȃ, ẹ̑ ȇ)
posebno oblikovana miza, zlasti v restavracijah, z raznovrstnimi solatami za samopostrežbo; solatni bar: Gostom je na razpolago pester izbor jedi, ki ga dopolnjujejo sadni in solatni bife
solátni króžnik -ega -a m (ȃ, ọ̑)
jed iz solate ter različnih hladnih in toplih sestavin, ponujena na krožniku: Odlično znam pripraviti solatni krožnik z izbranimi začimbami, avokadom in ravno prav zapečenimi bučnimi in sončničnimi semeni, popraženimi na rastlinskem maslu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tehnolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) tehnolóški párk -ega -a m (ọ̑, ȃ)
središče, ki združuje inovativna, tehnološka, na znanju temelječa, predvsem mala in srednje velika podjetja: član tehnološkega parka; direktor tehnološkega parka; gradnja tehnološkega parka; V poslovni coni v vzhodnem delu mesta načrtujejo visokošolsko središče s tehnološkim parkom in novo industrijsko cono
tehnolóški preséžek -ega -žka m (ọ̑, ẹ̑)
1. presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; tehnološki višek (1): Postopke ugotavljanja tehnoloških presežkov bo izpeljal zavod, končani pa morajo biti do konca avgusta
2. člov. kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev; tehnološki višek (2): postati tehnološki presežek; Delavke so po vrnitvi s porodniškega dopusta izpostavljene izsiljevanju, da kot tehnološki presežek sprejmejo slabše delo ali pa same dajo odpoved
tehnolóški víšek -ega -ška m (ọ̑, ī)
1. presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; tehnološki presežek (1): ugotavljanje tehnoloških viškov; Kot vemo, je pri začetnih fazah lastninjenja začelo prihajati do velikih tehnoloških viškov
2. člov. kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev; tehnološki presežek (2): postati tehnološki višek; Zgraditi moramo sistem, da bomo sposobni prešolati tiste tehnološke viške, ki bodo izgubili delovna mesta zaradi novih tehnologij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vélikiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) véliki bràt -ega bráta m, živ. (ẹ̑, ȁ á) ekspr.
država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi: država velikega brata; nadzor velikega brata; pod budnim očesom velikega brata; Veliki brat, ki se ga tako bojijo zagovorniki demokracije, se vriva v naša življenja že povsod, zakaj se ne bi potem še tam, kjer bi lahko zavaroval ali vsaj maščeval nedolžne žrtve
véliki mèt -ega méta in mêta m (ẹ̑, ȅ ẹ́; é)
kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju: biti pripravljen za veliki met; Američana se že vrsto let drži sloves večno drugega, toda v 47. nastopu na enem izmed štirih največjih turnirjev se mu je posrečil veliki met
véliki pòk -ega póka in pók -a m (ẹ̑, ȍ ọ́; ọ̑)
1. eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; prapok: teorija velikega poka; Trenutno veljavne fizikalne teorije odpovedo, kadar od njih pričakujemo opis prvega trenutka velikega poka, ko je bila vsa materija vesolja stisnjena na drobcen obseg
2. pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa: čakati na veliki pok; širitev Evropske unije po načelu velikega poka z istočasno pridružitvijo več držav; Uvedba evra po metodi velikega poka je bila v Sloveniji celo hitrejša in bolje organizirana kot v nekaterih državah, ki so uvedle evro leta 2002
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dánSSKJ dnéva m (ȃ ẹ̑) dán odpŕtih vrát dnéva -- -- m (ȃ, ȓ, á; ẹ̑)
predstavitev dela, načina življenja, delovanja kake ustanove na kraju samem na določen dan: Skrbel je za publiciteto, fotografiral in pisal o rastlinah, prirejal dneve odprtih vrat vrtnarije in tako širil glas o svojem delu
dán samostójnosti in enôtnosti dnéva -- -- -- m (ȃ, ọ́, ó; ẹ̑)
državni praznik v Republiki Sloveniji, ki se praznuje 26. decembra in obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil na ta dan leta 1990: slavnostna seja ob dnevu samostojnosti in enotnosti; Pojutrišnjem, dan za božičem, praznujemo dan samostojnosti in enotnosti; gre za praznik, ob katerem se spominjamo plebiscitarne odločitve za samostojno državo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
gôngSSKJ -a m (ȏ) gông populárnosti -a -- m (ȏ, ȃ)
nagrada za najbolj popularno osebnost s področja radia, televizije, glasbe in filma po izboru bralcev časopisne priloge Vikend, ki se podeljuje vsako leto: dobitnik gonga popularnosti; glasovanje za gong popularnosti; Ustvarjalci Vikenda so sešteli prispele glasove zvestih bralcev in podelili gonge popularnosti za minulo obdobje
gông ustvarjálnosti -a -- m (ȏ, ȃ)
nagrada za najboljšo domačo televizijsko oddajo pretekle sezone po izboru strokovne žirije časopisne priloge Vikend, ki se podeljuje vsako leto: podeliti gong ustvarjalnosti; Vikendov gong ustvarjalnosti je avtorica dobila za oddajo o italijanski mafiji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
státusSSKJ -a m (ȃ) státus opazoválca -a -- [opazovau̯ca] m (ȃ, ȃ)
položaj kandidata za člana kakega združenja, organizacije: Društvo je imelo štiri leta status opazovalca v združenju davčnih svetovalcev evropskih držav in je pred kratkim postalo njegov član
státus opazoválke -a -- [opazovau̯ke] m (ȃ, ȃ)
položaj kandidatke za članico kakega združenja, organizacije: Že jeseni se utegne zgoditi, da bo stranka dobila status opazovalke, če že ne stalne članice, kar je njen končni cilj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adrenalínski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalínadrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe
adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́) béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn.
oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami
béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ)
skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov
béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í)
zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo
béla smŕtSSKJ -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr.
snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt
béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ)
stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka
béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ)
smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr.
pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bencínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na avtomobilizem in motociklizem: bencinski spektakel; bencinski šport; bencinska legenda; Nemški bencinski zvezdnik je skušal rešiti položaj tako, da je zmagovalni pokal in častno mesto na najvišji stopnici prepustil moštvenemu kolegu E (↑)bencínbencínski sêrvis -ega -a m (ȋ, ȇ)
stavba ob cesti z napravami za oskrbo vozil z gorivom in objekti za potrebe potnikov: gradnja bencinskega servisa; mreža bencinskih servisov; Ob nenehnem višanju trošarin bodo vozniki na bencinskih servisih vse pogosteje soočeni z novimi cenami bencina
bencínski tólar -ega -ja m (ȋ, ọ̑) v letih od 1994 do 2007
denar, namenjen za gradnjo avtocest v Sloveniji, sprva določen kot delež od vsakega litra prodanega bencina ali dizelskega goriva: zakon o bencinskem tolarju; Ni prav, da se denar od bencinskega tolarja porablja za druge potrebe v proračunu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
domáčiSSKJ -a -e prid. (á) domáča strán -e -í ž (á, ȃ ȋ) rač.
spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja: izdelati domačo stran; obiskovati domačo stran; Domače strani so urejene po temah, izbiramo pa lahko med desetimi: od umetnosti in zabave prek športa in potovanj do novic in tehnologije
domáči stúdio -ega -a [studijo] m (á, ú)
ustrezno tehnično opremljeni prostori v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe): Vokale sem posnel v domačem studiu, ki sem si ga uredil v garaži svojega doma
domáči vídeo -ega -a m (á, ȋ)
videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju: Hotel sem, da je sproščena, kot da bi snemali družinski domači video, hkrati pa je morala biti zelo prepričljiva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
evrópskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) evrópski komisár -ega -ja m, člov. (ọ̑, á)
član kolegija Evropske komisije; evrokomisar: Evropski komisarji predlagajo, naj članice manko zaradi odprave davka nadomestijo s povečanjem taks za uporabo cest ali z drugimi novimi davčnimi viri
evrópski parlamènt -ega -ênta m (ọ̑, ȅ é)
zakonodajni organ Evropske unije; evroparlament: poslanci evropskega parlamenta; volitve v evropski parlament; Poraja se dvom o upoštevanju pred letom dni v evropskem parlamentu sprejetih dopolnil za izboljšanje prometne varnosti v vseh državah članicah Unije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
genétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) genétska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genska revolucija: Enaindvajseto stoletje bo gotovo minilo v znamenju genetike. Dobrih 50 let po odkritju zgradbe DNK smo sicer šele na začetku genetske revolucije, toda obeti so zelo dobri
genétski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genetskega inženiringa; Med predavanjem je zatrdil, da se ne zavzema za genetski inženiring pri človeku niti ne misli dobro o njem
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): tehnike genetskega inženiringa; Raziskovalcem je pred kratkim uspelo z genetskim inženiringom sintetizirati mišji kostni mozeg, ki ne zavrača transplantata svinjskega tkiva
genétsko prisl. (ẹ̑)
gensko: genetsko spremenjena hrana; Teoretično bi bilo mogoče izvorne celice tudi genetsko spremeniti
genétsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; gensko spremenjeni organizem, GSO: vsebovati genetsko spremenjene organizme; Pri proizvodnji hrane se genetsko spremenjenim organizmom ne bomo mogli izogniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
génskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) génska bánka -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
sistematično urejena zbirka gensko značilnih organizmov ali njihovih delov, hranjena v ustreznih ustanovah v ustreznih razmerah, ki je namenjena ohranjanju vrst, genskega materiala: nacionalna genska banka; rastlinska genska banka; Odvzem vzorcev biološkega materiala iz narave za genske banke ne sme ogrožati obstoja ekosistemov ali populacij vrst v njihovih habitatih
génska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genetska revolucija: V naravoslovnem muzeju je na ogled razstava z naslovom Genska revolucija, ki ponuja vpogled v človekovo DNK
génska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genski inženiring (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genske tehnologije; Gensko spremenjeni organizmi že lep čas burijo duhove zagovornikov in nasprotnikov genske tehnologije
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genski inženiring (2), gensko inženirstvo (2): uporaba genske tehnologije; V prihodnosti naj bi z gensko tehnologijo preprečevali podhranjenost in bolezni
génski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): nasprotovati genskemu inženiringu; Transgenski pridelki in človeški genski inženiring v ljudeh zbujajo več nelagodja kot računalniki in internet
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): Biološka zdravila so samo tista, ki so bila z genskim inženiringom pridobljena iz biološkega materiala
génsko inženírstvo -ega -a s (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), genski inženiring (1): Strokovnjaki pravijo, da se z genskim inženirstvom lahko pridobivajo izboljšani in učinkovitejši organizmi, ki jih uporabljajo v farmacevtski, prehrambeni in kemijski industriji in v kmetijstvu
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), genski inženiring (2): zloraba genskega inženirstva; Več nezaupanja vzbuja najnovejša tehnika žlahtnjenja, gensko inženirstvo, s prenašanjem posameznih, posebej izbranih genov s točno znanimi lastnostmi
génsko prisl. (ẹ̑)
gensko spremenjena hrana; gensko spremenjena živila; Debelost pri otrocih je gensko pogojena
génsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; genetsko spremenjeni organizem, GSO: problematika gensko spremenjenih organizmov; gojenje gensko spremenjenih organizmov; Nevladne organizacije so pozvale vlado in parlament k omejitvi uporabe gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
jezikôvniSSKJ -a -o prid. (ō) jezikôvna kultúra -e -e ž (ō, ȗ)
poznavanje in raba jezika ter obnašanje v jeziku in do jezika: slovenska jezikovna kultura; jezikovna kultura v medijih; V humanistiki je predstavitev rezultata v veliki meri odvisna od jezikovne kulture posameznega raziskovalca, od njegove pismenosti
jezikôvna polítika -e -e ž (ō, í)
urejanje jezikovnih razmer in odločanje o njih na nacionalni ravni: dejavna jezikovna politika; nacionalni program za jezikovno politiko; Jezikovna politika je tisto področje javnega življenja, na katerem se širša jezikovna skupnost dogovarja o tem, kako bo ravnala s svojim jezikom
jezikôvne tehnologíje -ih -gíj ž mn. (ō, ȋ)
tehnologije, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki jezikovnega inženiringa: Podjetje je vložilo tožbo, saj je strokovnjak za jezikovne tehnologije nezakonito prekinil delovno razmerje pri njih in se lotil razvoja spletnega konkurenta
jezikôvni imperialízem -ega -zma m (ō, ī)
jezikovna nadvlada ali jezikovno obvladovanje družbe: Anglo-ameriški jezikovni imperializem je dosegel raven, ko nekateri Slovenci nagovarjajo celo Slovence kar v angleščini
jezikôvni kórpus -ega -a m (ō, ọ̑)
zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; besedilni korpus: oblikoslovno označen jezikovni korpus; Če so temelji – pri prevajalskem delu so to jezikovni korpusi – trdni, lahko na njih gradiš nove in nove različice ter dodajaš nove prevajalske pare
jezikôvno načrtovánje -ega -a s (ō, ȃ)
potrjevanje in utrjevanje položaja jezika z dodatnimi zakonskimi členi in ustaljevanje jezika s posodobljenimi priročniki: področje jezikovnega načrtovanja; Jezikovno načrtovanje je navsezadnje tudi institucionalizacija jezika
jezikôvno oródje -ega -a s (ō, ọ̑)
kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: Jezikovna orodja, predvsem angleški slovar in tezaver ter dvojezični španski, nemški, francoski in italijanski slovarji, so vsekakor uporabna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kapitálskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) kapitálski délež -ega -a m (ȃ, ẹ̑)
delež v finančni družbi, ki ga imajo fizične ali pravne osebe kot posledica svojega denarnega ali stvarnega vložka: prodaja kapitalskih deležev; Z nakupi kapitalskih deležev prehranskih podjetij v Sloveniji je podjetje dolgoročno utrdilo tržne deleže in si zagotovilo nadaljnjo dolgoročno rast in povečevanje vrednosti za delničarje
kapitálski tŕg -ega -a m (ȃ, ȓ r̄)
del finančnega trga, na katerem se trguje s kapitalom, navadno v obliki delnic, obveznic: domači kapitalski trg; svetovni kapitalski trgi; razvoj kapitalskega trga; Razlog za nadaljnje zniževanje cen je stanje na kapitalskem trgu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kondomát -a m (ȃ) avtomat za prodajo kondomov: Prvih dvajset kondomatov ameriške izdelave so prejšnji teden namestili na železniških postajah, fakultetah, v veleblagovnicah in na bencinskih črpalkah E ← nem. Condomat iz (↑)kondó(m) + (↑)(avto)mát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
krajínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) krajínska arhitektúra -e -e ž (ȋ, ȗ)
veda o oblikovanju krajine in okolja, o varstvu okolja in narave ter o prostorskem načrtovanju: študij krajinske arhitekture; Ustvarjalci na področju arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma ugotavljajo, da ministrstvo s svojimi dejanji vztrajno zapostavlja vlogo prostorske kulture v slovenskem kulturnem prostoru
krajínski arhitékt -ega -a m, člov. (ȋ, ẹ̑)
strokovnjak za krajinsko arhitekturo: Krajinski arhitekt je mediator, ki pritegne različna znanja in discipline ter jih združi v smiselni ureditvi
krajínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
območje, ki je zavarovano zaradi velike ekološke, biotske, krajinske vrednosti: čezmejni krajinski park; ustanovitev krajinskega parka; območje krajinskega parka; V krajinskem parku z varovalnimi območji bo treba predvideti režim
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
letéčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́) letéči cílj -ega -a m (ẹ́, ȋ) šport.
vmesni cilj, na katerem se orientacijsko meri uspešnost tekača, kolesarja: točkovanje letečih ciljev; Prva je prevozila črto letečega cilja, ki prinaša posebno nagrado
letéči zdravník -ega -a m, člov. (ẹ́, ȋ) nav. mn.
član organizacije zdravnikov, ki s helikopterskim, letalskim prevozom bolnikom in ponesrečencem nudi medicinsko pomoč v oddaljenih, težko dostopnih krajih: Mnogi, ki živijo v divjini, se imajo zahvaliti letečim zdravnikom za življenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
médijskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) médijska vôjna -e -e ž (ẹ́, ó)
dalj časa trajajoče prepiranje, spopadanje prek medijev: Objava tajnih dokumentov je sprožila pravo medijsko vojno
médijski atentát -ega -a m (ẹ́, ȃ)
silovit napad prek medijev: Namen te oddaje je bil vsekakor medijski atentat na politika
médijski dogódek -ega -dka m (ẹ́, ọ̑)
v medijih zelo odmeven, velik, pomemben dogodek: Globalni medijski dogodek je opozoril na prihajajočo krizo
médijsko prisl. (ẹ́)
medijsko oglaševati; medijsko pokrivati; Drugi sodni korak v medijsko odmevnem primeru je storjen, že konec junija pa bo jasno, kakšno bo nadaljevanje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
módriSSKJ -a -o prid. (ọ́) módri ángel -ega -a m, člov. (ọ́, á) ekspr.
policist: Zaradi prehitre vožnje ga je ustavil modri angel
módri planét -ega -a m (ọ́, ẹ̑)
planet Zemlja: Odgovor, kako preprečiti izginjanje vrst z modrega planeta, so poskušali najti na konferenci Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nótranjiSSKJ -a -e in notránjiSSKJ -a -e prid. (ọ́; ȃ) nótranje lastníštvo -ega -a in notránje -ega s (ọ́, ȋ; ȃ)
delničarstvo zaposlenih: večinsko notranje lastništvo; Notranje lastništvo je lahko tudi primeren instrument za dodatno motiviranje managementa in zaposlenih pri prestrukturiranju problematičnih podjetij
nótranji dôlg -ega -á [dou̯g-] in notránji -ega m (ọ́, ȏ ȃ; ȃ)
dolgovanje lastnim državljanom: Notranji dolg naj bi odplačali z emisijo novih vrednostnih papirjev
nótranji odkúp -ega -a in notránji -ega m (ọ́, ȗ; ȃ)
prodaja deležev ali delnic zaposlenim znotraj podjetja: notranji odkup delnic; pretežni notranji odkup; Odbor vsem upravičencem do gotovinskega nakupa delnic v notranjem odkupu s 50-odstotnim popustom priporoča, naj to ugodno možnost izkoristijo v čim večji meri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nôviSSKJ -a -o prid. (ó) nôva dôba -e -e ž (ó, ó)
duhovno gibanje ob koncu 20. stoletja, za katero je značilno zanimanje za alternativne duhovne in filozofske ideje; new age1 (1): V kotlu, imenovanem nova doba, se prepletajo najrazličnejše ideje in verovanja, med katerimi lahko vsak najde kaj zase
nôvi liberalízem -ega -zma m (ó, ī)
teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo; neoliberalizem: politika novega liberalizma; privrženec novega liberalizma; Atribut demokracije, novega liberalizma in človekovih pravic je zmanjšano in omejeno ideološko ciljanje, načrtovanje, planiranje
nôvi vál -ega -a m (ó, ȃ)
rokovska glasba iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, ki izhaja iz panka, s prvinami pop glasbe: V okviru novega vala je nastalo kar lepo število uspešnih skupin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
osébniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) osébna števílka -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
zaporedje številk, navadno štirimestno, ki posamezniku omogoča uporabo plačilne kartice, mobilnega telefona; PIN, PIN-koda: zamenjava osebne številke; Osebno številko za kartico si takoj po prejemu zapomnite in uničite ovojnico, v kateri ste jo prejeli
osébni računálnik -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
računalnik z operacijskim sistemom za enega uporabnika; PC: Vsaj štiri petine Švedov, starih med 16 in 64 let, ima v svojem gospodinjstvu osebni računalnik, med njimi ga vsak dan uporablja 39 odstotkov moških in 24 odstotkov žensk
osébni stečáj -ega -a m (ẹ̑, ȃ) pravn.
sodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti upnikov do prezadolženih fizičnih oseb, samostojnih podjetnikov in možnosti za poravnavo: postopek osebnega stečaja; Stečaj zapuščine in osebni stečaj sta dve pomembni novosti, ki ju prinaša predlog zakona o finančnem poslovanju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pokojnínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) pokojnínski bón -ega -a m (ȋ, ọ̑) v letih od 1992 do 2002
vrednostni papir, ki ga dobi delavec v rednem delovnem razmerju namesto neizplačanega osebnega dohodka in ga lahko proda ali zamenja za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja: nakup pokojninskih bonov; delnice za pokojninske bone; promet s pokojninskimi boni; Pokojninski boni so pokriti z realnim premoženjem, ki ga bo ponudila država, upravljavci pokojninskih skladov pa bodo kupovali premoženje z gotovino brez omejitev
pokojnínski stèber -ega -bra m (ȋ, ə̀)
sklad, namenjen za zagotavljanje sredstev za pokojnine: drugi pokojninski steber obvezno dodatno zavarovanje za poklicno upokojitev, ki ga plačuje delodajalec; prvi pokojninski steber obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; tretji pokojninski steber prostovoljno individualno pokojninsko zavarovanje; Zaposlenim je obljubil tudi oblikovanje dodatnega pokojninskega stebra, saj se lahko za zdaj s tem pohvalijo samo na eni fakulteti, takšni privilegiji pa ne morejo biti ekskluzivni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prenôsniSSKJ -a -o prid. (ó) prenôsna telefoníja -e -e ž (ó, ȋ)
prenašanje govora, sporočil s prenosnim telefonom; mobilna telefonija: signal prenosne telefonije; Prenosna telefonija prinaša očitne prednosti: takojšnjo povezavo s svetom, stalno dosegljivost, sprejemanje in pošiljanje sporočil kjer koli
prenôsni računálnik -ega -a m (ó, ȃ)
osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; laptop, prenosnik: model prenosnega računalnika; Čez čas ugotovi, da je v taksiju pozabil prenosni računalnik, v katerem si je domov nosil delo
prenôsni telefón -ega -a m (ó, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel: uporabljati prenosni telefon; številka prenosnega telefona; Tat je torbico vrgel v smetnjak, prenosni telefon in denar pa odnesel s seboj
prenôsno straníšče -ega -a s (ó, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, mobilno stranišče: prenosno kemično stranišče na rok koncertu; Podjetje je konec lanskega leta dalo v promet prenosno stranišče, posebej prilagojeno za uporabo v avtomobilu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prodájniSSKJ -a -o prid. (ȃ) prodájna veríga -e -e ž (ȃ, í)
pojav, ko vse enote v prodaji uporabljajo isto ime in sodelujejo v promociji, čeprav so lastniki in poslovodje enot samostojni: Prodajna veriga deluje tako na področju trgovine na drobno kot tudi trgovine na debelo, s čimer uspešno strežemo potrebam celotnega domačega tržišča
prodájni agènt -ega -ênta m, člov. (ȃ, ȅ é)
kdor ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca: Prodajni agent ima nabit urnik in ga težko dobiš za sestanek
prodájni tečáj -ega -a m (ȃ, ȃ)
cena valute, po kateri jo je trg pripravljen kupiti: Prodajni tečaj je seveda višji od nakupnega
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prométniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) prométni stôžec -ega -žca m (ẹ̑, ó)
prometni znak v obliki stožca, ki označuje mesto izvajanja vzdrževalnih del na cesti: gumijast prometni stožec; Zložljivi prometni stožec z dvema lučkama omogoča največjo možno vidnost v vseh vremenskih razmerah
prométni šók -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
zastoj prometa, ki navadno za dalj časa onemogoči normalni potek in pretok vozil: povzročiti prometni šok; Za preprečitev popolnega prometnega šoka ob prenatrpanosti cest in praznih avtobusih in vlakih, ki vozijo vse redkeje, je treba takoj nekaj ukreniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
rízičniSSKJ -a -o prid. (í) rízični kapitalíst -ega -a m, člov. (í, ȋ)
kdor je pripravljen vložiti lastniški kapital v začetne razvojne faze podjetja: Ljudje so vzeli denar in na splošno pogoreli, ker so uresničevali sanje nekega rizičnega kapitalista, ne pa svojih
rízični odpádek -ega -dka m (í, ȃ) nav. mn.
odpadek, ki je nevaren za zdravje ali okolje in ga je zato treba varno deponirati: Zasebniki morajo poskrbeti za registriran odvoz rizičnih odpadkov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
satelítskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) satelítski telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
naprava, ki omogoča telefoniranje prek satelitskih sistemov: Začetne probleme s satelitskim telefonom in prenosnim računalnikom so uspešno rešili, vsi člani odprave so zdravi in se dobro počutijo
satelítski turnír -ega -ja m (ȋ, í)
manjši, vzporedni turnir ob glavnem turnirju: Bil je vesel, ker se je na satelitskem turnirju v Egiptu znova uvrstil v finale
satelítsko podjétje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
podjetje z isto dejavnostjo, ki ga pri širitvi dejavnosti ustanovi matično podjetje: Njihov zadnji dosežek je satelitsko podjetje v Avstraliji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
síviSSKJ -a -o prid. (í) síve célice -ih -lic ž mn. (í, ẹ̑) ekspr.
možgani: male sive celice; Trenirajmo svoje možgane: sive celice morajo delati vsak dan, da ostanemo mladostni tudi v razmišljanju
síva ekonomíja -e -e ž (í, ȋ)
gospodarska dejavnost, ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov: preprečevanje sive ekonomije; Siva ekonomija je dokaz, da v malem gospodarstvu v resnici ni vse tako, kot bi moralo biti
síva péga -e -e ž (í, ẹ́)
mesto, področje, ki je, ostaja neopaženo, zunaj dosega kake dejavnosti: Vsak njegov uspeh je pomemben korak Slovenije iz literarne sive pege
sívi pánter -ega -ja m, člov. (í, á) ekspr.
starejši postaven, sposoben moški: Hollywood ga potrebuje kot nekakšnega sivega panterja akcijskega filma
sívi tŕg -ega -a m (í, ȓ r̄)
nezakonito trgovanje: Na sivem trgu se posojila dajejo ponavadi brez garancij, samo na podlagi zaupanja med podjetji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
stopníščniSSKJ -a -o prid. (ȋ) stopníščni vzpenjálec -ega -lca m (ȋ, ȃ)
naprava, ki omogoča vožnjo po stopnicah z invalidskim vozičkom; stopniščni vzpenjalnik: Vodstvo šole se je poskušalo dogovoriti z ministrstvom, da bi kupilo stopniščni vzpenjalec, s katerim bi se dijak lahko povzpel v prvo nadstropje, kjer ima pouk
stopníščni vzpenjálnik -ega -a m (ȋ, ȃ)
naprava, ki omogoča vožnjo po stopnicah z invalidskim vozičkom; stopniščni vzpenjalec; stopniščni vzpenjalec: Dobili so stopniščni vzpenjalnik, namenjen za prevoz otrok z gibalnimi motnjami, ki so jih morali doslej iz nadstropja v nadstropje prenašati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zaščítniSSKJ -a -o prid. (ȋ) zaščítna známka -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. znak, s katerim proizvajalec, trgovec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih; zaščitni znakSSKJ: Na prsni strani Lacostove majice se je leto dni pozneje pojavila še njegova zaščitna znamka, aligator
2. kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa: Odkritost je njegova zaščitna znamka
zaščítne slušálke -ih -šálk ž mn. (ȋ, ȃ)
priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu: Delavci na gradbišču so po predpisih o varnosti pri delu morali nositi zaščitne slušalke
zaščítni fáktor -ega -ja m (ȋ, á)
številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki: sredstva z visokim zaščitnim faktorjem; Tudi v mestu, ko gremo na kavo, kolesarimo ali se izpostavljamo soncu na balkonu, se je dobro namazati s kremo z zaščitnim faktorjem
zaščítni zákon -ega -óna in -a m (ȋ, á ọ́; á)
zakon, ki ščiti slovensko manjšino v Italiji: Zamejcem naj bi bile zajamčene pravice na vseh področjih, obenem naj bi zaščitni zakon veljal za vse ozemlje, torej tudi za Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zlátiSSKJ -a -o prid. (á) zláta malína -e -e ž (á, í)
nagrada za najslabše filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu: Film je prejel tri nominacije za najboljše kaskaderske dosežke in pet nominacij za zlato malino
zláta maturántka -e -e ž, člov. (á, ā)
maturantka, ki doseže izjemen splošni uspeh na maturi: Maturo je končala z odliko in si pridobila naziv zlate maturantke
zláti maturánt -ega -a m, člov. (á, ā á)
maturant, ki doseže izjemen splošni uspeh na maturi: Lani so na naši gimnaziji maturo opravili vsi, imeli pa smo tudi sedem zlatih maturantov, od teh sta dva zbrala vseh 34 točk
zláti prinašálec -ega -lca [prinašau̯ca] m, živ. (á, ȃ)
srednje velik lovski pes z mehko, dolgo, rahlo valovito dlako smetanove do zlate barve: Zlate prinašalce zaradi prikupne zunanjosti in značaja najpogosteje izberejo za pomočnike invalidom, njihova prednost je še, da razmeroma dolgo živijo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
avtomobílSSKJ -a m (ȋ) avtomobíl bómba -a -e m (ȋ, ọ̑)
avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba; avtobomba: eksplozija avtomobila bombe; Na tržnici je razneslo avtomobil bombo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
certifikátSSKJ -a m (ȃ) certifikát kakôvosti -a -- m (ȃ, ó)
uradno potrdilo o kakovosti izdelka, dejavnosti: prejeti certifikat kakovosti; mednarodni certifikat kakovosti; pridobitev certifikata kakovosti; Upravna enota je konec tedna dobila mednarodni certifikat kakovosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dóktorSSKJ -ja m (ọ́) dóktor román -- -a in dr.-román -a [dərə̀-román] m (ọ́, ȃ; ə̏-ȃ)
umetniško manj vreden roman iz bolnišničnega življenja: Za zdaj prevladujejo stereotipi iz doktor romanov, ki medicinske sestre prikazujejo kot podaljšek zdravnikov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
državljànSSKJ -ána in državljánSSKJ -a m (ȁ á; ȃ) državljàn svetá -ána -- in državlján -a m, člov. (ȁ, ȃ; á; ȃ)
kdor je zaradi svojega mednarodnega delovanja znan po svetu: Chopin je bil sicer Poljak, vendar je bil hkrati državljan sveta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fáks1 -a m (ȃ) 1. naprava za prenašanje dokumentov, informacij na daljavo v obliki posnetka izvirnika; telefaksSSKJ: Vlada je tuje novinarje obvestila, naj ji po faksu pošljejo morebitna vprašanja v zvezi z odpravo 2. s takšno napravo prenesen posnetek dokumenta, informacije; telefaksSSKJ: Kitajsko pravosodno ministrstvo je prejšnji petek poslalo faks fundaciji za varstvo človekovih pravic E ← agl. fax, skrajšano iz (↑)faksímilefáks2 -- v prid. rabi
faks sporočilo; Močnejši model telefonov podpira tudi podatkovne in faks komunikacije z vgrajenim modemom
fáks módem -- -a in fáksmódem -a m (ȃ, ọ̑)
del računalniške strojne opreme, ki omogoča pošiljanje in sprejemanje elektronskih dokumentov v obliki faksov: Strežnik lahko namestimo v kateri koli računalnik v omrežju, zadoščati mora le minimalnim zahtevam za namestitev programa in imeti mora priključen faks modem
fáks števílka -- -e ž (ȃ, ȋ)
številka za telekomunikacijsko povezavo s faksom; faksna številka: Le na drugo faks številko nam je po dolgotrajnem poskušanju uspelo nekoga priklicati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fítnes1 -a in fitness -a cit. [fítnes] m (ȋ) 1. telesne vaje, zlasti na posebnih rekreacijskih napravah, za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: hoditi na fitnes; trener fitnesa; V stranskih prostorih so predvideni plezalna stena, dvorana za squash, dvorana za fitnes, masažo in rehabilitacijski prostor 2. prostor, opremljen s posebnimi rekreacijskimi napravami za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; fitnes center (1): V hotelu ponujajo kar precej udobja in možnosti za dodatne dejavnosti, saj imajo na voljo savno in fitnes E ← agl. fitness iz ↑fítfítnes2 -- v prid. rabi
fitnes klub; fitnes studio; Njen osebni trener skrbi za obvezno in vodeno telovadbo na fitnes napravah
fítnes cénter -- -tra in cênter -tra in fitness cénter -- -tra in cênter -tra m (ȋ, ẹ̄; ē)
1. prostor, opremljen s posebnimi rekreacijskimi napravami za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; fitnes1 (2): Poleg savn, fitnes centra, masažnih prostorov in lepotilnic bodo tik ob pečini uredili veliki pokriti bazen s pogledom na morje
2. podjetje, ki ponuja fitnes storitve: Članstvo v fitnes centru dandanes ni le priznanje lastnemu telesu, temveč tudi izraz družbene pripadnosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
jadrálecSSKJ -lca [jadrau̯ca] m (ȃ) jadrálec na dèski -lca -- -- m, člov. (ȃ, ə̀)
kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, srfar (1), surfer (1): Kopalci najdejo najlepše plaže na južnozahodnem delu otoka, za jadralce na deski pa je poskrbljeno na vzhodnem delu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
katalógSSKJ -a m (ọ̑) katalóg znánj -a -- in katalóg znánja -a -- m (ọ̑, ȃ; ọ̑, ā)
sistematično urejen seznam zahtevanih znanj in spretnosti določenega strokovnega področja kot podlaga za postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij: izpitni katalog znanj; V sekciji smo se skoraj dve leti ukvarjali s pobudami za spremembe poklicnih standardov in katalogov znanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
lôvecSSKJ -vca m (ó) lôvec na gláveSSKJ -vca -- -- m, člov. (ó, á) ekspr.
kdor išče strokovnjake, primerne za določeno delovno mesto, in jih poskuša prepričati, naj sprejmejo zaposlitev pri drugem delodajalcu: Če lovci na glave znajo zagotoviti res izjemne strokovnjake, so podjetja to pripravljena plačati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
merílnikSSKJ -a m (ȋ) merílnik korákov -a -- m (ȋ, ȃ)
priprava za štetje korakov; pedometer: Da bi bilo vse skupaj še zanimivejše, s telefonom v škatli dobite tudi merilnik srčnega utripa in merilnik korakov, ki ga je treba pritrditi na športni čevelj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
móžSSKJ -á m (ọ̑ ȃ) možjé v módrem móž -- -- m mn. člov. (ẹ̑, ọ́; ọ́) ekspr.
policisti: Možje v modrem so ga odpeljali na policijsko postajo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ôčeSSKJ -éta m (ó ẹ́) ôče národa -éta -- m, člov. (ó, á; ẹ́) ekspr.
kdor je zaradi svojih zaslug imenovan za voditelja naroda: V očeh ljudi ostaja idealen voditelj: topel in plemenit človek, ki se ne boji priznati poraza, oče naroda, čigar vrednote še danes oblikujejo in povezujejo celotno družbo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
odnòsSSKJ -ôsa m (ȍ ó) odnôsi z jávnostmi -ov -- -- in odnôsi z jávnostjo -ov -- -- m mn. (ó, á; ó, ā)
načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; piar1 (1), piarovstvo, PR, stiki z javnostmi: svetovalec za odnose z javnostmi; agencija za oglaševanje in odnose z javnostmi; Odnosi z javnostmi so del poslovne strategije podjetij in vključujejo celovito komuniciranje organizacije navznoter in navzven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
orgánSSKJ -a m (ȃ) orgán pregôna -a -- m (ȃ, ó) nav. mn.
policija in tožilstvo: Vprašanje je, ali bodo organi pregona uspešni pri odkrivanju storilcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pádecSSKJ -dca m (ȃ) pádec berlínskega zidú -dca -- -- m (ȃ, ȋ, ȗ)
ukinitev političnoekonomskih ovir med Vzhodno in Zahodno Nemčijo kot posledica zrušitve zidu med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom: obletnica padca berlinskega zidu; Globalizacija se je v svetovnem merilu sprostila po nekaterih temeljnih preobratih, kot je padec berlinskega zidu, konec hladne vojne ipd.
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
raztròsSSKJ -ôsa in -ósa m (ȍ ó; ọ́) raztròs pepéla -ôsa in -ósa -- m (ȍ, ẹ̑; ó; ọ́)
obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrese na posebnem delu pokopališča ali posebej določenem prostoru: Na ministrstvu so v razlagi zakona navedli, da se raztros pepela na določenem mestu zunaj pokopališča lahko opravi z dovoljenjem upravne enote, na območju katere naj bi bil ta obred oziroma pokop
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ribolòvSSKJ -ôva m (ȍ ō) ribolòv z obále -ôva -- -- m (ȍ, ȃ; ō)
športni ribolov, pri katerem se z obale, brega meče ribiška vrvica v vodo; casting (2): Ribolov z obale je brezplačen, a iz čolna večina ne ulovi niti porcijske ribe, zato naše morje ni privlačno za turiste
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
skêjt1 -a in skate -ta cit. [skêjt] m (ȇ) pog. podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja; rolkaSSKJ: Včasih sem veliko skejtal, potem pa mi je trener skejt zaplenil E ← agl. skate, prvotno 'drsalka', ← niz. schaatsskêjt2 -- v prid. rabi
skejt scena; V svetovni skejt industriji se je začelo snemati vse več skejt filmov
skêjt párk -- -a in skêjtpárk -a in skate párk -- -a m (ȇ, ȃ)
namenski prostor za rolkanje, opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami; rolkarski park: Dajte nam en dober skejt park, pa ne bomo več toliko ropotali na ulici
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
skòkSSKJ skôka in skóka m (ȍ ó; ọ́) skòk z elástiko skôka in skóka -- -- m (ȍ, á; ó; ọ́)
skok v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo; bandži skok: Poleg skoka z elastiko, padalstva in raftinga na brzicah si v Južnoafriški republiki dvigujejo adrenalin še s plavanjem z morskimi psi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
stík1 SSKJ -a m (ȋ) stíki z jávnostmi -ov -- -- in stíki z jávnostjo -ov -- -- m mn. (ȋ, á; ȋ, ā)
načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi, piar1 (1), piarovstvo, PR: vodja stikov z javnostmi; Dela bodo poskušali izpeljati tako, da bi bil promet čim manj moten, so sporočili iz občinske službe za stike z javnostmi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tréningSSKJ -a m (ẹ̑) tréning pisáve -a -- m (ẹ̑, ȃ)
izboljševanje, spreminjanje počutja, samopodobe s spreminjanjem rokopisa; grafoterapija: S treningom pisave sem pridobila večjo samozavest
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
turízemSSKJ -zma m (ī) turízem na kmetíji -zma -- -- m (ī, ȋ)
dopolnilna dejavnost kmetije na področju turizma; kmečki turizem (1): Kmetje ti danes radi pokažejo, kaj so naredili, radi se pogovorijo in predstavijo slabe in dobre strani turizma na kmetiji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ugovórnik -a m, člov. (ọ̑) kdor ugovarja čemu: V primeru neupravičenega ugovora se šteje, kot da ugovor ni bil podan, tako da ugovornik ne bi neupravičeno pridobil koristi (odlog plačila) E (↑)ugóvorugovórnik vestí -a -- m, člov. (ọ̑, ȋ)
vojaški obveznik, ki uveljavlja pravico do civilnega služenja vojaškega roka: Vpoklicani, ki želijo dobiti status ugovornika vesti, morajo najpozneje 15 dni pred pričetkom vojaškega roka poslati vlogo z utemeljitvijo razlogov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
váruhSSKJ -a m (ȃ) váruh človékovih pravíc -a -- -- m, člov. (ȃ, ẹ́, ȋ)
predstavnik ljudstva, ki varuje človekove pravice, zlasti pred državnimi organi; ombudsman (1): evropski varuh človekovih pravic; poročilo varuha človekovih pravic; urad varuha človekovih pravic; Po zakonu lahko varuh človekovih pravic na pristojne organe naslovi predloge, mnenja in priporočila ali pa zahteva podatke in odgovore na vprašanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zaslònSSKJ -ôna m (ȍ ó) zaslòn na dotík -ôna -- -- m (ȍ, ȋ; ó)
zaslon elektronske naprave, pri katerem se ukazi podajajo z neposrednim dotikom zaslona: telefon z zaslonom na dotik; Avto ima vgrajen zaslon na dotik, s katerega voznik uravnava delovanje klimatske naprave, telefona, satelitske navigacije in avdiosistema
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfetamín -a m (ȋ) močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost: gram amfetamina; tablete amfetamina; Natančnejših podatkov o tem, koliko mladih pri nas redno ali občasno jemlje amfetamine, ni mogoče dobiti E ← agl. amphetamine, nem. Amphetamin, skrajšano iz a(lfa-)m(etil)fe(ne)t(il)amin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cárSSKJ -ja m, člov. (ā) pog., v povedni rabi kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; džek, frajer (1): biti res car; Najhitrejši med moškimi in ženskami na svetu na 100 m so carji športa E ← hrv., srb. cȁr ← rus. cárь < slovan. *cьsar'ъ ← lat. Caesar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
delfiníst -a m, člov. (ȋ) športnik, ki se ukvarja s prsnim plavanjem, pri katerem se plavalec izmenoma potaplja in dviga na površje: Za ogrevanje je nastopil na 50 m delfin in državni rekord pomaknil pod mejo 24 sekund: 23,64 bi mu zadostovalo tudi za veliki finale delfinistov na nedavnem evropskem prvenstvu E (↑)delfín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dolgometrážec -žca m (ȃ) film. žarg. film, ki je dolg več kot 1800 m in traja približno uro in pol; dolgometražni filmSSKJ, dolgometražnikSSKJ: Poznam veliko režiserjev glasbenih videov, ki so se lotili dolgometražcev in ob tem drastično spremenili strukturo svojih snemanj E univerbizirano iz dolgometrážni fílm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ÉMŠO -- in -a in émšo 1 -- in -a m (ẹ̑) krat. osebna identifikacijska številka, pod katero je evidentiran državljan v svoji matični državi; enotna matična številka občana: Uslužbenec vtipka EMŠO ali davčno številko kupca in dobi iz centralnega računalnika vse potrebne podatke o kupcu, njegovo ime in priimek, naslov stalnega bivališča E kratica za e(notna) m(atična) š(tevilka) o(bčana)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
GSM -a in -- in gsm -a in -- [gẹesèm -êma] m (ȅ ȇ) krat. 1. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel, prenosni telefon: kupiti nov GSM; poklicati po GSM-u; Predrzneži, ki so ga napadli, so zahtevali GSM, in ker jim ga ni takoj dal, so si ga vzeli sami 2. mobilno telekomunikacijsko omrežje, izdelano v skladu s svetlobnim standardom digitalne mobilne telefonije: GSM je digitalni sistem, ki ga je mogoče uporabljati v skoraj vseh državah E ← agl. GSM, kratica za g(lobal) s(ystem for) m(obile communications) 'svetovni sistem mobilnih komunikacij'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
hípermárket -a m (ȋ-ȃ) trg. samopostrežna blagovnica s 1000 do 3000 m2 prodajne površine: odpreti hipermarket; zgraditi hipermarket; Najbolj ogroženi so mali trgovci, prodajalne v mestnih središčih, ki dobesedno zamirajo, medtem ko prodaja v velikih nakupovališčih in hipermarketih še naprej cveti E (↑)hiper… + (↑)márket
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
HTML -- in -ja in html -- [hətəmələ̀] m (ə̏) krat. računalniški jezik za izdelavo, oblikovanje dokumentov, zlasti spletnih strani: priročnik za kodirni jezik HTML; stran HTML; znanja s področja HTML-ja; Novice je mogoče gledati in posredovati neposredno kot dokumente HTML ali kot navadno besedilo s pripadajočimi slikami E ← agl. HTML, kratica za h(yper)t(ext) m(ark-up) l(anguage) 'jezik za označevanje nadbesedila'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kratkometrážec -žca m (ȃ) film. žarg. film, ki je dolg do 600 m; kratkometražni filmSSKJ: V tekmovalnem sporedu bodo zavrteli 20 celovečercev, od tega en sam prvenec, in deset kratkometražcev E univerbizirano iz kratkometrážni fílm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
MBA -- in -ja [embeá in embẹá] m (ȃ) krat. 1. mednarodni podiplomski študij menedžmenta: Na največji poslovni šoli v Evropi lahko študirate management na stopnjah od certifikata do MBA-ja 2. šola, ustanova, kjer se izvaja ta študij: Po končani ekonomski fakulteti je vpisal še študij na MBA 3. člov. kdor konča mednarodni podiplomski študij menedžmenta; embeajevec, MBA-jevec: vodilni MBA; Vsak četrti novi magister v ZDA je MBA E ← agl. MBA, kratica za M(aster of) b(usiness) a(dministration) 'magisterij poslovodenja in organizacije'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
mégamárket -a m (ẹ̑-ȃ) samopostrežna blagovnica z več kot 3000 m2 prodajne površine: zgraditi megamarket; nakupovati v megamarketu; Če bodo lahko uresničili vse investicijske načrte, bodo odprli deset novih trgovin in dva megamarketa E ↑méga… + (↑)márket
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
mórisovec -vca m, člov. (ọ̑) pripadnik specialne brigade slovenskega ministrstva za obrambo, ki je obstajala med letoma 1990 in 1998: akcije morisovcev; Glavni zaplet je okrog vprašanja, ali so morisovci sploh imeli pooblastilo, da nekomu odvzamejo prostost E po imenu brigade MORiS iz kratice MORS za M(inistrstvo za) o(brambo) R(epublike) S(lovenije)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
PMS -- in -ja [pəməsə̀] m (ə̏) krat. skupek simptomov, značilnih za čas pred menstruacijo; predmenstrualni sindrom: sindrom PMS; Če vam nagaja predmenstrualni sindrom (PMS), vas bodo zagotovo razveselili izidi raziskav, ki potrjujejo večplastno delovanje soje pri težavah s PMS E ← agl. PMS, kratica za p(re)m(enstrual) s(yndrome) 'predmenstrualni sindrom'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
RÁM -a in -- in rám -a in -- m (ȃ) krat. računalnikov delovni pomnilnik: V zadnjih petih letih se je število proizvajalcev pomnilniških enot RAM prepolovilo z 28 na 14 E ← agl. RAM, kratica za r(andom) a(ccess) m(emory) 'bralno-pisalni pomnilnik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
RÓM -a in RÔM -a m (ọ̑; ȏ) krat. neizbrisljiv bralni računalniški pomnilnik: Cena kartice je 700 dolarjev, če pa podjetju vrnete stari procesor in ROM, vam vrnejo 200 dolarjev E ← agl. ROM, kratica za r(ead-)o(nly) m(emory) 'bralni pomnilnik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
SMS -a in -ja in sms -a in -ja [esemès -êsa in səməsə̀] m (ȅ ȇ; ə̏) krat. kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu; esemes, message: poslati SMS; Moje nerganje je prekinjal glas gospodične na drugi strani, ki je mirno pojasnjevala, da bodo napako z nenehnim pošiljanjem enega in istega SMS-a poskusili čim prej odpraviti E ← agl. SMS, kratica za s(hort) m(essage) s(ervice) 'podpora za kratka sporočila'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
spam1 -a cit. [spêm] m (ȇ) vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi; junk mail, nezaželena pošta, neželena pošta: Čeprav spam ni tako škodljiv, kot so virusi, pa je lahko zelo nadležen, saj polni uporabnikov elektronski predal E ← agl. spam, prvotneje 'kar nekdo ponavlja v nedogled', prvotno kratica SPAM za s(houlder of) p(ork) a(nd ha)m 'svinjsko pleče in šunka' (od 1937), izdelek ameriškega proizvajalca Hormelspam2 -- v prid. rabi
Med tistimi, ki prejemajo spam sporočila na svoj domači elektronski naslov, večina (skoraj 70 odstotkov) prejema dnevno do deset tovrstnih sporočil
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
súlki -ja in sulky -ja cit. [sálki] m (ȗ; ȃ) lahek, navadno odprt enovprežni voz na dveh kolesih; gigSSKJ: V dirki na 2100 m dolgi progi se bodo pomerile samo voznice, ki so v sulkijih bolj poredko E ← agl. sulky, prvotneje 'za eno osebo' < 'čemeren, kujav'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tóm -a in -- in TÓM -a in -- m (ọ̑) do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; temeljna obrestna mera: V Banki Slovenije priznavajo, da bi tom po veljavni metodologiji hipotetično res lahko bil negativen, čeprav je to po njihovem mnenju malo verjetno E kratica za t(emeljna) o(brestna) m(era)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
UMTS -- in umts -- [uemteès in uemtẹès] m (ȅ) krat. sistem mobilnih telekomunikacij, ki omogoča hitrejši in kakovostnejši prenos podatkov: koncesija za UMTS; licenca za UMTS; UMTS je omogočil prenos velikih paketov podatkov, internetnih strani in celo vrsto operacij, kar so nekoč zmogli le hišni računalniki E ← agl. UMTS, kratica za u(niversal) m(obile) t(elecommunications) s(ystem) 'univerzalni sistem mobilnih telekomunikacij'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) abstinénčna kríza -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčni sindrom: imeti abstinenčno krizo; huda abstinenčna kriza; Metadon lahko pri marsikom deluje kot nekakšna varovalka, saj uživalcu heroina prepreči abstinenčno krizo
abstinénčni sindróm -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčna kriza: blag abstinenčni sindrom; Abstinenčni sindrom mine sam od sebe in ga največ narkomanov preživi brez kakršne koli zdravniške pomoči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
advêntniSSKJ -a -o in advéntniSSKJ -a -o prid. (ē; ẹ̑) advêntni vênček -ega -čka in advéntni -ega m (ē, é; ẹ̑)
venček, navadno iz smrečja, s štirimi svečami, kot simbol adventnega časa: izdelovati adventne venčke; Prvo svečko na adventnem venčku je že bilo treba prižgati, seveda če se držite tradicije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amêriškiSSKJ -a -o prid. (ȇ) amêriški slámnik -ega -a m (ȇ, ȃ)
zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ehinaceja: preparat iz ameriškega slamnika; Tudi pri nas je ameriški slamnik pozimi skoraj nepogrešljiv, njegovi pripravki pa najbolje prodajana zeliščna zdravila na svetu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
angléškiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) angléški brák -ega -a m, živ. (ẹ̑, ȃ)
lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce; beagle: Angleški brak ima kratko in zelo gosto dlako, mehke in dolge uhlje ter srednje močan dolg rep, ki je na konici vedno bel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
anonímniSSKJ -a -o prid. (ȋ) anonímni pokòp -ega -ôpa in -ópa m (ȋ, ȍ ó; ọ́)
obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrosi po za to določenem delu pokopališča brez označbe imena pokojnika: Poleg grobnih polj za različne vrste pokopov je na robu pokopališča določen tudi prostor za raztros pepela za anonimni pokop
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
balzámičniSSKJ -a -o prid. (á) balzámični kís -ega -a m (á, ȋ)
aromatičen, slajši kis navadno temnejše barve, po izvoru iz Modene v Italiji: Zmešam en del balzamičnega kisa in dva dela olivnega olja, dodam žlico naribanega hrena, malo sladkorja, sol in poper in za nameček še sesekljan drobnjak
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bánčniSSKJ -a -o prid. (ȃ) bánčna kártica -e -e ž (ȃ, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom, vdelanim čipom ali obojim, ki se uporablja za brezgotovinsko poslovanje, dviganje in polaganje gotovine: ponarejena bančna kartica; ukradena bančna kartica; zloraba bančne kartice; Ponekod celo z bančno kartico ali s čekom, ki za porabnika pomeni takojšnjo obremenitev računa, trgovcu pa zagotavlja ustrezno hitro plačilo, ni bilo mogoče uveljavljati popusta
bánčni avtomát -ega -a m (ȃ, ȃ)
avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik določenih plačilnih kartic sam dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle; bankomatSSKJ: Vsestranskost bančnih avtomatov in omrežij danes omogoča, da gremo na čisto drug konec sveta brez vsakršne gotovine in jo še vedno lahko dobimo ob vsaki uri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
besedílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) besedílni kórpus -ega -a m (ȋ, ọ̑)
zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; jezikovni korpus: Pri slovarjih zbiranje potrebnega gradiva olajšujejo in časovno krajšajo računalniki ter računalniško zbrani besedilni korpusi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
biválniSSKJ -a -o prid. (ȃ) biválni vŕt -ega -a m (ȃ, ȓ ŕ)
vrt, urejen za sprostitev, druženje: urediti bivalni vrt; Vrtna ograja bo ščitila vaš bivalni vrt pred pogledi radovednežev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bolečínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) bolečínski pràg -ega prága m (ȋ, ȁ á)
mejna stopnja prenašanja bolečin: Ljudje imajo različno visok bolečinski prag in bolečino zaznavajo različno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bórzniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) bórzni posrédnik -ega -a m, člov. (ọ̑, ẹ̑)
kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; broker (1): izbrati borznega posrednika; pooblaščeni borzni posrednik; Borzni posredniki so včeraj sklenili 610 poslov v skupni vrednosti 3,15 milijona evrov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brizgálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) brizgálni tiskálnik -ega -a m (ȃ, ȃ)
tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z brizganjem; brizgalnik, inkjet1 izdelovalci brizgalnih tiskalnikov; model brizgalnega tiskalnika; Medtem ko pri domačih uporabnikih že dlje časa prevladujejo barvni brizgalni tiskalniki, je barv v poslovnih dokumentih precej manj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
céstniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) céstni obróč -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
cesta, pot, speljana v obliki obroča okrog naseljenega kraja: ljubljanski cestni obroč; notranji cestni obroč; Treba bo dokončati cestni obroč okoli mesta in glavne ceste spremeniti v šestpasovnice
céstna ovíra -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje; grbina, ležeči policaj: Da ne bi prišlo do kake hujše prometne nesreče, predlagam, da bi se na tej cesti zgradilo cestne ovire (grbine), ki bi preprečile veliko hitrost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
civílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) civílna drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti: Protestu predstavnikov civilne družbe zaradi zadnjih sprememb na listi zdravil, s katerimi so se nekatera zdravila za otroke in mladostnike znašla na negativni listi, še ni videti konca
civílna iniciatíva -e -e [inicijativa] ž (ȋ, ȋ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna pobuda, državljanska pobuda: Civilna iniciativa je na javni obravnavi dala osem pripomb
civílna nèposlúšnost -e -i ž (ȋ, ȅ-ú)
nenasilna nepokorščina državnim organom; državljanska neposlušnost: »Koraka k civilni neposlušnosti si preprosto nisem upal napraviti,« priznava, poboža svojo žametno sivo siamsko mačko in se zasmeje
civílna pobúda -e -e ž (ȋ, ȗ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna iniciativa, državljanska pobuda: Civilna pobuda je peticijo s 1300 podpisi včeraj poslala občinskemu svetu občine, ki je po podpisu pogodb z agencijo podprl sodelovanje v postopku iskanja lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov
civílni pogúm -ega -a m (ȋ, ȗ)
pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti: Konkretna ocena je rezultanta več dejavnikov, med katerimi velja poleg strokovnosti omeniti predvsem osebno poštenost, civilni pogum in poklicno etiko
civílno slúženje vojáškega róka -ega -a -- -- s (ȋ, ú, á, ọ̑)
služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi: Z odpravo civilnega služenja vojaškega roka so morali povečati število operativcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čŕniSSKJ -a -o prid. (ŕ) čŕna lúknja -e -e ž (ŕ, ȗ)
1. astron. območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo: masivna črna luknja; Sonce bi postalo črna luknja, če bi se njegov premer skrčil s sedanjega skoraj poldrugega milijona kilometrov na pičlih nekaj kilometrov
2. kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno: davčna črna luknja; črna luknja filmske fikcije; Za varčevalce je ostala le tretjina denarja, drugo je šlo v črno luknjo
čŕna tóčka -e -e ž (ŕ, ọ̑)
cestni odsek s pogostimi prometnimi nesrečami: V novogoriški občini bo dodatna prometna nevarnost še naprej prežala na učence in dijake na štirih črnih točkah
čŕni ràk -ega ráka m (ŕ, ȁ á)
skupek izrojenih malignih pigmentnih celic; melanomSSKJ: Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj črnega raka
čŕno odlagalíšče -ega -a s (ŕ, í)
nezakonito odlagališče odpadkov v naravi; divje odlagališče: Okoliš obremenjujejo tudi črna odlagališča gradbenih in nevarnih odpadkov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
daljínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) daljínski upravljálnik -ega -a m (ȋ, ȃ)
(elektronska) priprava za avtomatsko krmiljenje elektronskih naprav, zlasti televizorja; daljinec: Računalniku je dodan tudi daljinski upravljalnik, tako da lahko osnovne zmožnosti krmilimo kar na daljavo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
daytonski -a -o cit. [dêjtonski] prid. (ȇ) daytonski sporazúm -ega -a m (ȇ, ȗ)
sporazum med sprtimi stranmi na ozemlju bivše SFRJ, podpisan novembra 1995 v Daytonu, s katerim se je končala vojna v Bosni in Hercegovini ter se je odločilo o njeni prihodnosti: S tem dokumentom se prihodnja vlada narodne enotnosti zavezuje, da bo spoštovala in dosledno izvajala daytonske sporazume, da se bo aktivno in hitro vključila v mednarodno skupnost in sklenila spravo s svetom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dežúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ) dežúrni krívec -ega -vca m, člov. (ȗ, ī)
kdor je ne glede na okoliščine vedno ali pogosto (po krivici) proglašen za krivega za probleme, težave: Gozdni delavci, ki največkrat veljajo za dežurne krivce vseh požarov, se branijo, da so obtožbe krivične in neresnične
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dijáškiSSKJ -a -o prid. (á) dijáški parlamènt -ega -ênta m (á, ȅ é)
1. predstavništvo dijakov kake šole, šolskega okoliša: predsednik dijaškega parlamenta; Dijaški parlament in vodstvo šole sta protestirala zaradi slabih prostorskih razmer – gimnazija je v isti stavbi kot osnovna šola in mora zato imeti pouk v dveh izmenah
2. sestanek, zborovanje takih predstavništev: Na dijaškem parlamentu, ki je zasedal v Ljubljani, se je zbralo le 45 dijaških poslancev od 162, tako da zaradi nesklepčnosti niso mogli odločati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
diskétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) diskétni pogòn -ega -ôna m (ẹ̑, ȍ ó) rač.
del računalnika, ki omogoča pisanje podatkov na diskete in branje z njih; disketna enotaSSKJ, disketnik: V mapi izberite ikono disketnega pogona in pritisnite desno tipko miške
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dôbriSSKJ -a -o prid. (ó) dôbri holesteról -ega -a m (ó, ọ̑)
holesterol, ki sodeluje pri obrambi telesa pred protozoarnimi infekcijami in je protimikrobno učinkovit: Moški, ki jih stresne situacije ne ganejo preveč in brez težav ohranijo mirno kri, si tako dvignejo vrednosti dobrega holesterola HDL, tistega, ki varuje krvne žile
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dokapitalizacíjski -a -o in dokapitalizácijski -a -o prid. (ȋ; á) ekon. ki se nanaša na dokapitalizacijo: dokapitalizacijske delnice; dokapitalizacijska vsota; Osebno menim, da bi lahko dobro in strokovno vodstvo v pol leta našlo dokapitalizacijski denar, a očitno niso bili sposobni E ↑dokapitalizíratidokapitalizacíjski délež -ega -a in dokapitalizácijski -ega m (ȋ, ẹ̑; á)
delež, s katerim se upravlja v procesu dokapitalizacije: Podjetje je v Moravske toplice vložilo 1,5 milijona evrov, kar pomeni 35-odstotni dokapitalizacijski delež oziroma 8,7-odstotni delež v celotni masi kapitala delniške družbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
drôbniSSKJ -a -o prid. (ó) drôbni tísk -ega -a m (ó, ȋ)
besedila, namensko napisana v manjšem, težje prepoznavnem naboru črk, ki je določen za posebno vlogo: Množica tehničnih podatkov lahko velikokrat bolj zmede kot koristi, še posebej, če so ti podatki taki, da je treba za njihovo pravilno razumevanje pobrskati še po drobnem tisku ob robu reklamnega sporočila
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
drséčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́) drséči délovni čàs -ega -ega čása m (ẹ́, ẹ́, ȁ á)
delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; fleksibilni delovni čas, gibljivi delovni čas: uvesti drseči delovni čas; Še sreča, da ima drseči delovni čas in lahko pride v službo tudi po osmi uri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
drúžbeniSSKJ -a -o prid. (ȗ) drúžbeni spòl -ega spôla m (ȗ, ȍ ó)
vedenjske, kulturne in psihološke značilnosti, ki jih družba povezuje z enim od spolov: Diskurz med biološkim in družbenim spolom je izbruhnil v ameriški sociološki in psihološki literaturi, ko so mnoge feministke privzele razlikovanje med biološkim in družbenim spolom ter ob tem zagovarjale prvenstvo kulture in družbenega spola nad biologijo in biološkim spolom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
družínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) družínska polítika -e -e ž (ȋ, í)
skupek načel in ukrepov za izboljšanje razmer in kakovosti življenja v družinah: ukrepi družinske politike; Cilj je kompleksna družinska politika, to je celovitost tako na socialnem, ekonomskem, pravnem, pedagoškem in tudi pokojninskem področju
družínski zdravník -ega -a m, člov. (ȋ, í)
zdravnik, ki se ukvarja z zdravstveno oskrbo vseh članov družine: Družinski zdravnik se za svojega bolnika pogosto še posebej žrtvuje; če je treba, gre tudi sredi noči k obolelemu človeku
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dvížniSSKJ -a -o prid. (ȋ) dvížni stebríček -ega -čka m (ȋ, ȋ)
stebriček, s katerim se uravnava prometna zapora določenih cest, dovozov, zlasti v urbanih naseljih; potopni stebriček: V torek bo občina z dvižnima stebričkoma za promet zaprla Trubarjevo ulico od Resljeve do Vidovdanske
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
džêzSSKJ -- v prid. rabi (ȇ) džêz balét -- -a in džêzbalét -a in jazz balét -- -a cit. [džêz] m (ȇ, ẹ̑)
plesna tehnika, za katero je značilna improvizacija in vpliv džezovskih in drugih ritmov sodobne glasbe: Ko je bila stara deset let, je redno obiskovala ure džez baleta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
eléktričniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) eléktrični smóg -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; elektronski smog, elektrosmog: nevarni električni smog; Čeprav vpliv umetnega elektromagnetnega sevanja, ki ga nekateri imenujejo električni smog, na človekov organizem še ni v celoti raziskan, pa se gotovo kaže v slabšem spancu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
é-póštni -a -o prid. (ẹ̄-ọ̑) ki je v zvezi z e-pošto; e-mail2 e-poštni naslov; e-poštni predal; Tipičen uporabnik se vsak dan srečuje z množico gesel: za dostop do računalnika, e-poštnega strežnika za prebiranje e-pošte, zbirk podatkov, spletnih strani, različnih forumov itd. E ↑é- + (↑)póštaé-póštni naslòv -ega -ôva m (ẹ̄-ọ̑ ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; elektronski naslov, e-naslov: Sporočilo je treba poslati na posebno številko oziroma e-poštni naslov, dodati je treba podatke o naslovniku, ki nato v svoj nabiralnik z navadno pošto sprejme fotografijo s pozdravi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fleksibílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) fleksibílni délovni čàs -ega -ega čása m (ȋ, ẹ́, ȁ á)
delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; drseči delovni čas, gibljivi delovni čas: Izkušnje iz držav severne Evrope, ki starše z otroki aktivno podpirajo z davčnimi olajšavami, mrežo vrtcev in možnostjo fleksibilnega delovnega časa, so se pokazale za spodbudne
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fotográfskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) fotográfski spomín -ega -a m (ȃ, ȋ)
sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke o videnem v spominu zelo dobro, natančno, v podrobnostih ohrani: Bil je čudežni otrok, ki je navduševal s svojim fotografskim spominom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fotokopírni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s fotokopiranjem: Ukvarja se s prenosom risbe, fotografije in diapozitiva v fotokopirne tiske E ↑fotokopíranjefotokopírni stròj -ega strôja m (ȋ, ȍ ó)
naprava za fotokopiranje; fotokopirec: digitalni fotokopirni stroj; laserski fotokopirni stroj; Obiskovalcem in uporabnikom študijske sobe bo na razpolago fotokopirni stroj za kopiranje gradiva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
francóskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) francóska štrúca -e -e ž (ọ̑, ú)
dolga ozka štruca (kruha); bageta: Francoske štruce delno zapečejo, jih zapakirajo, zamrznejo in pošiljajo v trgovine in restavracije na različnih koncih sveta
francóski rogljíček -ega -čka m (ọ̑, ȋ)
pecivo iz kvašenega maslenega listnatega testa podkvaste oblike: Zjutraj nas je v hotelu zbudil vonj po sveže pečenih francoskih rogljičkih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
géostacionárni -a -o [geostacijonarni] prid. (ẹ̑-ȃ) ki je v zvezi z navidezno stalno točko nad Zemljinim površjem: Po sedanjih izračunih bo asteroid letel celo bliže od številnih komunikacijskih satelitov v geostacionarni orbiti okoli Zemlje E ← agl. geostationary iz (↑)geo... + (↑)stacionárengéostacionárni satelít -ega -a m (ẹ̑-ȃ, ȋ)
umetni satelit na navidezno stalni točki nad Zemljinim površjem, ki se premika v orbiti nad ekvatorjem z enako hitrostjo in v isti smeri kot Zemlja: Satelitski oddajnik posreduje signal na enega od devetih geostacionarnih satelitov, od koder se prenaša na zemeljsko postajo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
gibljíviSSKJ -a -o prid. (í) gibljívi délovni čàs -ega -ega čása m (í, ẹ́, ȁ á)
delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; drseči delovni čas, fleksibilni delovni čas: uvesti gibljivi delovni čas; prednosti gibljivega delovnega časa; Delež zaposlenih z gibljivim delovnim časom se je v podjetju povečal z 10 na 40 odstotkov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
glásbeniSSKJ -a -o prid. (ȃ) glásbena kártica -e -e ž (ȃ, ȃ)
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka; zvočna kartica: integrirana glasbena kartica; profesionalna glasbena kartica; S prvim računalnikom je kupil tudi zmogljivo glasbeno kartico, klaviature in potem kitaro
glásbena terapíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
zdravljenje z glasbo: izvajati glasbeno terapijo; študij glasbene terapije; Glasbena terapija se je izkazala za uspešno tudi pri zdravljenju Alzheimerjeve in drugih nevroloških bolezni
glásbeni stòlp -ega stôlpa m (ȃ, ȍ ó)
elektronska naprava za predvajanje glasbe, sestavljena iz več komponent, zlasti radia, CD-playerja, ojačevalnika: V kotu dnevne sobe je igral najsodobnejši glasbeni stolp, izbor zgoščenk v omarici zraven pa je kazal na izbrani okus gostitelja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
glikémični -a -o prid. (ẹ́) ki je v zvezi s količino sladkorja v krvi, zlasti po zaužitju določenih živil: glikemični nadzor; glikemična obremenitev; Fruktoza iz jabolka pomaga pri uravnavanju glikemične reakcije (dvigovanje in spuščanje ravni sladkorja v krvi) E (↑)glikemíjaglikémični índeks -ega -a m (ẹ́, ȋ)
število (med 0 in 100), ki živila razvršča glede na to, kako zaužitje določenega živila vpliva na dvig krvnega sladkorja: visok glikemični indeks; Nutricionisti in diabetologi priporočajo predvsem živila z nizkim glikemičnim indeksom, da ostane krvni sladkor bolj ali manj enakomeren in da lakote ne občutimo tako pogosto
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
gôrskiSSKJ -a -o prid. (ó) gôrski kolesár -ega -ja m, člov. (ó, á)
kdor se ukvarja z gorskim kolesarstvom: dirka gorskih kolesarjev; prvenstvo gorskih kolesarjev; Razgibano Polhograjsko hribovje privablja številne popotnike, izletnike, sprehajalce in gorske kolesarje
gôrsko kolesárstvo -ega -a s (ó, ȃ)
šport, pri katerem se vozi z gorskim kolesom: ljubitelji gorskega kolesarstva; Za šport in rekreacijo je v okolici domačije nešteto lepih možnosti, od gorskega kolesarstva in sprehodov do planinarjenja
gôrsko koló -ega -ésa s (ó, ọ̑ ẹ̑)
kolo z močnim okvirjem, širokimi platišči in veliko prestavami za vožnjo po manj urejenih poteh: vrhunsko gorsko kolo; žensko gorsko kolo; Vsak dan sede na svoje gorsko kolo in se odpravi osvajat najzahtevnejše vzpetine in premagovat koreninaste poti v okolici
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
gorvôdni -a -o prid. (ó) ki ima smeri vodnega toka nasprotno smer; vzvodenSSKJ: Mlin in žaga venecijanka sta najbolj gorvodna v nizu vodnih objektov, ki so nekoč delovali na reki Lahinji E (↑)gôr + (↑)vôdengorvôdno prisl. (ó)
Lokacija pregrade je v zožitvi doline Dragonje, en kilometer dolvodno od opuščenega mostu in 200 m gorvodno od električnega daljnovoda, ki preči dolino
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
gostujóči -a -e prid. (ọ́) ki javno nastopa, krajši čas deluje zunaj kraja stalnega udejstvovanja: gostujoči dirigent; gostujoči trener; gostujoče moštvo; K razvoju razstavnega koncepta so kot gostujoča kuratorja povabili inovativna nizozemska oblikovalca E (↑)gostovátigostujóči profésor -ega -ja m, člov. (ọ́, ẹ̑)
visokošolski profesor, ki določeno časovno obdobje, navadno en semester, predava na nematični visokošolski ustanovi: dogovor o financiranju gostujočega profesorja; V zadnjih dveh akademskih letih je kot gostujoči profesor slovenske književnosti predaval na dunajski slavistiki
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
gráfičniSSKJ -a -o prid. (á) gráfična kártica -e -e ž (á, ȃ)
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča prikaz slik, podatkov na računalniškem ekranu: vgrajena grafična kartica; zmogljiva grafična kartica; Na videz preprosta nadgradnja računalnika z novo grafično kartico, nekaj pomnilnika in procesorjem utegne biti težavna, če ne poznamo potrebnih informacij
gráfična táblica -e -e ž (á, ȃ)
na dotik občutljiva elektronska tablica, ki se priključi k računalniku in s pomočjo katere uporabnik premika kazalec na računalniškem zaslonu tako, da po njej vleče s posebnim pisalom: uporabljati grafično tablico; interaktivna grafična tablica; Na grafične tablice je mogoče risati s posebnim peresom
gráfični vmésnik -ega -a m (á, ẹ̑)
grafični prikaz računalniškega programa na zaslonu, ki uporabniku s pomočjo ikon, menijev omogoča delo s programom: prenovljen grafični vmesnik; uporabniku prijazen grafični vmesnik; Zaradi grafičnega vmesnika je tudi najbolj zapletene funkcije, kot so pomanjševanje, razporejanje dokumentov in dodatne možnosti tiska, mogoče priklicati in uporabiti hitro in brez napak
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
gŕdiSSKJ -a -o prid. (ŕ) gŕdi ráček -ega -čka m (ŕ, ȃ) ekspr.
1. člov. kdor je sprva grd, manj uspešen, kasneje pa se kljub drugačnim pričakovanjem izkaže za lepega, uspešnega: Temnolaska pravi, da je bila v mladosti grdi raček, danes pa velja za eno najbolj privlačnih žensk na svetu
2. kdor ali kar ima navadno med vsemi najbolj neprimerne, nesprejemljive lastnosti: Telekomunikacijski trg je ob siceršnji kar ugodni oceni znova grdi raček tokratnega ocenjevanja države in njene pripravljenosti na vstop v Evropsko unijo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
hládniSSKJ -a -o prid. (á) hládni bifé -ega -êja m (á, ẹ̑ ȇ)
1. miza s hladnimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi, v restavraciji: V kuhinji s skupnimi močmi uredimo hladni bife, v veliki jedilnici, podobni klasični gostilni s šankom, pa odmaknemo mize in klopi ob rob, razmestimo stole v krog in že imamo plesišče
2. jedi in pijače, ki se ponudijo nekuhane ali ohlajene: Zvitke prevežemo s tremi, štirimi stebelci drobnjaka, ponudimo s kruhom ali kot sestavni del hladnega bifeja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
hrúševSSKJ -a -o prid. (ú) hrúšev ožíg -ega -a m (ú, ȋ)
bakterijska bolezen nekaterih vrst sadnega drevja in okrasnih grmovnic, pri kateri se poganjki zvijejo in posušijo; ognjevka: izbruh hruševega ožiga; širjenje hruševega ožiga; žarišča hruševega ožiga; Doslej so okužbe s hruševim ožigom odkrivali v glavnem na okrasnem grmičevju in drevju na vrtovih posameznikov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
humanitárniSSKJ -a -o prid. (ȃ) humanitárni móst -ega -ú in -a m (ȃ, ọ̑ ȗ; ọ̑)
povezava za prevoz ljudi z obkoljenega področja ali za prevoz humanitarne pomoči ljudem v nesreči: Nekaj ironije je tudi v tem, da je bil predor skopan pod letališčem, ki je bilo v času vojne pristajališče zračnega humanitarnega mostu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
íglični -a -o prid. (ȋ) íglični tiskálnik -ega -a m (ȋ, ȃ)
tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z iglicami, kar omogoča tiskanje več kopij hkrati; igličar: Iglični tiskalniki so bolj ali manj že stvar preteklosti in jih danes uporabljajo večinoma le še v trgovskih blagajnah in za tiskanje večplastnih obrazcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
igrálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) igrálna pálica -e -e ž (ȃ, á)
naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; joystick: priključiti igralno palico; vmesnik za igralno palico; sledilne kroglice in igralne palice; Nekatere igralne palice so popoln posnetek pravih krmilnih palic iz sodobnih letal
igrálni plôšček -ega -čka m (ȃ, ō)
majhna ploščata naprava za igranje nekaterih računalniških igric; joypad: uporabljati igralne ploščke; Za igranje različnih arkadnih oziroma pretepaških iger je bolj od igralne palice primeren igralni plošček
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
imúnskiSSKJ -a -o prid. (ȗ) imúnski sistém -ega -a m (ȗ, ẹ̑) med.
organi in celice, ki telo varujejo pred boleznimi: okrepiti imunski sistem; človeški imunski sistem; oslabljen imunski sistem; Res je, da vitamin C iz sadja pomaga okrepiti imunski sistem, toda v resnici ne more preprečiti prehlada in drugih bolezni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
informatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) informatívni dán -ega dnéva m (ȋ, ȃ ẹ̑)
dan, ko se na kaki ustanovi, zlasti šolski, dobi informacije o možnosti šolanja in možnostih za zaposlitev z izobrazbo, pridobljeno na tej ustanovi: imeti informativni dan; organizirati informativni dan; priti na informativni dan; Informativni dan je izpolnil vsa njegova pričakovanja, po njegovem so se zelo dobro pripravili in jim tudi realno predstavili možnosti zaposlitve po študiju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
izmenljíviSSKJ -a -o prid. (í) izmenljívi dísk -ega -a m (í, ȋ) rač.
disk, ki je narejen za enostavno zamenjavo in prenašanje: priključiti izmenljivi disk; magnetni izmenljivi disk; izmenljivi disk z zmogljivostjo 250 GB; Zunanji disketnik, izmenljivi disk ali drugo izmenljivo enoto na računalnik priključimo prek zunanjih vmesnikov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
jadrálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) jadrálna dèska -e -e ž (ȃ, ə̀)
deska z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomočjo vetra; surfSSKJ: Že tako nežna sapica je nehala pihati in brezvetrje je povzročilo še večjo soparo in slabo voljo lastnikov jadralnih desk na eni sicer najbolj vetrovnih plaž na Jadranu
jadrálni padálec -ega -lca [padau̯ca] m, člov. (ȃ, ȃ)
kdor se premika po zraku z jadralnim padalom, ki je prilagojeno za skok z vzpetine in dolgo nadzirano letenje pred spustom v dolino: Šestčlanska slovenska reprezentanca jadralnih padalcev je v Švici nastopila na tretji letošnji tekmi svetovnega pokala
jadrálno padálstvo -ega -a s (ȃ, ȃ)
dejavnost jadralnih padalcev: Zgornje Posočje s prireditvijo dokazuje, da je eno od svetovnih središč jadralnega padalstva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
jávniSSKJ -a -o prid. (á) jávni dôlg -ega -á [dou̯g-] m (á, ȏ ȃ)
stanje obveznosti države do preostalega dela narodnega gospodarstva in do tujine: javni dolg države; javni dolg na prebivalca; Javni dolg v primerjavi z drugimi državami ni problematičen, kljub temu pa je treba skrbeti za njegovo redno servisiranje
jávno podjétje -ega -a s (á, ẹ̑)
podjetje v lasti države ali lokalne skupnosti, ustanovljeno za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin in storitev; JP: Kontrola letenja naj bi se komercializirala in poslovala kot javno podjetje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
jumbo -- cit. [džámbo] in džámbo -- v prid. rabi (ȃ) zelo velik: Večji del množice se razprostira ob ciljni areni, kjer je moč tekmo videti na jumbo ekranu | Kar iznenada se je med slovenskimi kulturnimi ustanovami zanetilo tekmovanje, katera bo s svojimi lepaki zasedla džambo panoje E ← agl. jumbo po imenu slona Jumbo iz londonskega živalskega vrta s konca 19. stoletjajumbo plakát -- -a in džámbo plakát -- -a m (ȃ, ȃ)
zelo velik, zlasti reklamni plakat; billboard, veleplakat: Vse bolj priljubljeni oglaševalski prostori so jumbo plakati | Nekatere državljane Slovenije so močno vznemirili džambo plakati z razgaljenim stasom domače Playboyeve zajčice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kábelskiSSKJ -a -o prid. (á) kábelska televizíja -e -e ž (á, ȋ)
sistem prenosa televizijskih programov po kabelskem omrežju: operaterji kabelske televizije; koncesija za kabelsko televizijo; Ko ljudje seštejejo posamezne stroške za telefon, internet in kabelsko televizijo, ugotovijo, da je klasični kabel že dražji in ponuja manj od drugih
kábelski ínternét -ega -a m (á, ȋ-ẹ̑)
tehnologija, ki za prenašanje podatkov z interneta uporablja kabelsko televizijsko omrežje: dostop do kabelskega interneta; Edina alternativa pri ponudbi širokopasovnega interneta je kabelski internet, ki je na voljo le naročnikom kabelske televizije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
katalóžniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) katalóžni zapís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
zapis o publikaciji, izdelan v skladu s pravili za katalogizacijo: Komisija je izločila knjige, ki niso bile prvenci, kajti avtorji so imeli že prej objavljeno literarno delo (kar je ugotovljeno po kataložnem zapisu v NUK-u)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kibernétičniSSKJ -a -o prid. (ẹ́) ki je v zvezi z računalniki, internetom; kiber, kibernetski: kibernetična galerija; Zaradi najrazličnejših projektov se iz kibernetične ravnine končno oblikuje poduhovljen kibernetični prostor E (↑)kibernétikakibernétična kavárna -e -e ž (ẹ́, ȃ)
kavarna, ki nudi dostop do interneta; kiberkavarna, kibernetska kavarna: Kibernetične kavarne so v preteklem desetletju v večjih mestih rasle kot gobe po dežju
kibernétični prôstor -ega -óra m (ẹ́, ó ọ́)
računalniško, internetno okolje; kibernetski prostor, kiberprostor: Roparski virusi, črvi in trojanski konji so v kibernetičnem prostoru postali že del vsakdanjika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kibernétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi z računalniki, internetom; kiber, kibernetični: kibernetski kriminal; Če se bo poskus posrečil, kibernetske volitve v prihodnje ne bodo potekale le na lokalni ravni, ampak tudi na nacionalni in celo na evropski E (↑)kibernétikakibernétska kavárna -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
kavarna, ki nudi dostop do interneta; kiberkavarna, kibernetična kavarna: V objektu bodo restavracije, bari, kibernetska kavarna, otroški vrtec in prodajalna igrač
kibernétski prôstor -ega -óra m (ẹ̑, ó ọ́)
računalniško, internetno okolje; kibernetični prostor, kiberprostor: V kibernetskem prostoru se socialne povezave sicer množijo, vendar hkrati postajajo vse površnejše
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kísliSSKJ -a -o prid. (í) kísli dèž -ega -jà in -ja m (í, ə̏ ȁ; ə̀)
dež, ki vsebuje raztopljene žveplove in dušikove okside: Strehe so izpostavljene atmosferskim dejavnikom, kislemu dežju, spremembam temperature, eroziji zaradi vetra in mikroorganizmov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kitájskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) kitájska medicína -e -e ž (ȃ, ȋ)
vrsta zdravljenja z odpravljanjem energijskih blokad in poškodb, navadno z akupunkturo ali s terapevtsko masažo: tradicionalna kitajska medicina; Že stari spisi v kitajski medicini govorijo, da stara zdravila ne bodo veljala za nove bolezni
kitájski dátelj -ega -na in -tlja m (ȃ, á)
sredozemsko drevo s svetlozelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičast sad rdeče barve; žižula: Žižulo večkrat imenujejo tudi kitajski datelj, ker njeni kandirani in sušeni plodovi tako po obliki kot po okusu spominjajo na dateljne
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
klícniSSKJ -a -o prid. (ȋ) klícni dostòp -ega -ópa m (ȋ, ȍ ọ́)
vzpostavitev povezave do interneta prek telefonskega omrežja na zahtevo uporabnika: klicni dostop do interneta; omrežje s klicnim dostopom; Klicni dostop do interneta danes uporablja le tisti, ki za širokopasovni dostop nima tehničnih možnosti ali dovolj denarja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
klíničniSSKJ -a -o prid. (í) klínični cénter -ega -tra in cênter -tra m (í, ẹ̄; ē)
bolnica, ki združuje več klinik; klinična bolnišnicaSSKJ, KC1 univerzitetni klinični center; urgenca kliničnega centra; Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v klinični center
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kméčkiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) kméčki turízem -ega -zma m (ẹ̑, ī)
1. dopolnilna dejavnost kmetije na področju turizma; turizem na kmetiji: razvoj kmečkega turizma; Vhodna vrata krasijo tri jabolka, ki imajo v kmečkem turizmu podobno vlogo kot hotelske zvezdice
2. objekt, kjer se izvaja taka dejavnost; turistična kmetija: odpreti kmečki turizem; V vasi imajo ovčarja s tropom 300 ovac, eden od vaščanov pa se je ojunačil in v tem mirnem, prijaznem kraju začel urejati tudi kmečki turizem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kompáktniSSKJ -a -o prid. (ȃ) kompáktna plôšča -e -e ž (ȃ, ó)
optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktni disk, zgoščenka (1): piratska kompaktna plošča; Pianist je posnel odlično kompaktno ploščo z džezovsko priredbo narodnih pesmi
kompáktni dísk -ega -a m (ȃ, ȋ)
optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Plačate le stroške snemanja in izdelave kompaktnega diska ter poštnino
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
konsekutívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) konsekutívni tolmáč -ega -a m, člov. (ȋ, á)
tolmač, ki besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti: Konsekutivni tolmači se popolnoma prilagajajo načinu in dinamiki govorca ter morajo zato biti natančni, hitri in prilagodljivi
konsekutívno tolmáčenje -ega -a s (ȋ, á)
vrsta tolmačenja, pri katerem tolmač besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti: Avtorske honorarje izplačujejo predvsem za konsekutivno tolmačenje in za druga specifična področja, za katera nimajo zaposlenih strokovnjakov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kontinentálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) kontinentálni zájtrk -ega -a m (ȃ, ā)
lahek zajtrk, navadno sestavljen iz kruha, masla, marmelade in kave, čaja: Britanski hoteli gostom ne ponujajo več samo tradicionalnega angleškega in kontinentalnega zajtrka, ampak razne specialitete z vsega sveta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kosôvniSSKJ -a -o prid. (ȏ) kosôvni odpádki -ih -ov m mn. (ȏ, ȃ)
večji odpadki v kosu, ki jih ustrezne službe odvažajo le enkrat ali dvakrat letno: odvoz kosovnih odpadkov; zbiranje kosovnih odpadkov; Zaradi slabega nadzora nad vračanjem izrabljenih avtomobilskih gum se te vse prevečkrat znajdejo na zbirnih mestih kosovnih odpadkov in na črnih odlagališčih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
krónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) krónska príča -e -e ž, člov. (ọ̑, í) pravn.
kdor lahko v sodnem ali upravnem postopku odločilno vpliva na izid postopka: kronska priča obrambe; kronska priča tožilstva; zaslišanje kronske priče; Hvaležno so vzeli konvertita v svoj tabor kot kronsko pričo
krónski zamášek -ega -ška m (ọ̑, ȃ)
kovinski zamašek za steklenice: Z začasnim kronskim zamaškom napolnjene steklenice pustimo ležati vsaj 15 mesecev, lahko pa tudi več let
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kúhinjskiSSKJ -a -o prid. (ú) kúhinjski ôtok -ega -óka m (ú, ó ọ́)
sklop kuhinjskih elementov, postavljen sredi prostora: Kuhinjski otok je glede na razpoložljivi prostor umeščen med kuhinjo in prehodom ter lahko deluje kot minibar ali pult
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kultúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ) kultúrni cénter -ega -tra in cênter -tra m (ȗ, ẹ̄; ē)
ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; KC2 islamski kulturni center; mladinski kulturni center; dvorana kulturnega centra; Pokazalo se je, da sta v kulturnem centru, ki vključuje prav vsa področja umetnosti, potrebni velika stopnja strokovnosti in predvsem specializacija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
láserskiSSKJ -a -o prid. (á) láserska plôšča -e -e ž (á, ó)
okrogla, tanka plastična plošča s kovino v sredini, manjša od gramofonske, na katero so digitalno zapisani glasba, videoposnetki ali drugi podatki, ki se preberejo z laserskim žarkom; optični disk: Ko so se pred dvajsetimi leti pojavile prve laserske plošče, so bile bistveno dražje od klasičnih vinilk
láserski gramofón -ega -a m (á, ọ̑)
1. naprava za predvajanje zvočnih posnetkov s CD-jev; CD-player, CD-predvajalnik: vklopiti laserski gramofon; Gramofoni in plošče so se kot način reprodukcije zvoka v domovih obdržali do konca 80. let, ko so jih začeli nadomeščati laserski gramofoni in plošče CD
2. naprava za predvajanje zvočnih posnetkov z gramofonske plošče z uporabo laserskega žarka: Problem je, da trenutno obstaja samo eno podjetje, ki proizvaja laserske gramofone
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
lastnínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) lastnínski certifikát -ega -a m (ȋ, ȃ)
potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja; lastniški certifikat: vložiti lastninski certifikat; Pidi so zbrane lastninske certifikate že v celoti zamenjali za deleže in delnice v slovenskih podjetjih
lastnínsko preoblikovánje -ega -a s (ȋ, ȃ)
sprememba v lastniški strukturi gospodarske družbe: izvesti lastninsko preoblikovanje; lastninsko preoblikovanje zavarovalnice; postopek lastninskega preoblikovanja; V podjetju so prodajo 40-odstotnega deleža izbrali kot enega od načinov lastninskega preoblikovanja podjetja poleg interne razdelitve in notranjega odkupa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
lastníškiSSKJ -a -o prid. (ȋ) lastníški certifikát -ega -a m (ȋ, ȃ)
potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja; lastninski certifikat: zamenjava lastniških certifikatov; Imetnik lahko uporabi lastniške certifikate za nakup delnic podjetij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ledéniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ledéna trgátev -e -tve ž (ẹ̑, ȃ)
trgatev, ki se opravi, ko je povprečna dnevna temperatura v treh dneh pred trgatvijo od minus sedem do minus pet stopinj Celzija: V vinorodni deželi Posavje bo v teh dneh vsaj sedem ledenih trgatev
ledéni čáj -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
hladna negazirana brezalkoholna pijača iz čaja: pločevinka ledenega čaja; Mi lahko podaš tiste velike kozarce za ledeni čaj?
ledéno víno -ega -a s (ẹ̑, í)
vino iz grozdja, natrganega na ledeni trgatvi: pridelati ledeno vino; Vsak dan se spusti v temačno klet in spremlja zorenje svojega ledenega vina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ležéčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́) ležéči policáj -ega -a m (ẹ́, ȃ) nav. mn.
podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje; cestna ovira, grbina: Odstranil bi polovico ležečih policajev in promet omejeval drugače
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
máliSSKJ -a -o prid. (ȃ) máli šólar -ega -ja m, člov. (ȃ, ọ̑) do leta 2000
učenec male šole; malošolar: V zgibanki je zapisano, kdaj in zakaj je treba nositi kresničko ter zakaj naj mali šolarji in prvošolčki nosijo rumeno rutico
málo délo -ega -a s (ȃ, ẹ́)
delo, ki traja največ dvajset ur na teden in ne več kot štirideset ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega pol minimalne plače: predlog zakona o malem delu; uvajanje spodbud za malo delo; Malo delo koristi vsem, ki na trgu težko najdejo zaposlitev
málo gospodárstvo -ega -a s (ȃ, ȃ)
gospodarstvo, ki vključuje manjša podjetja in obrti: sklad za razvoj malega gospodarstva; Več denarja bo namenjenega spodbujanju nekaterih posebnih projektov, kakršna sta podjetništvo žensk in mladih ter spodbujanje malega gospodarstva na nerazvitih območjih
málo mórje prisl. (ȃ, ọ̑) ekspr.
izraža veliko količino ali mero; velikoSSKJ: Na festivalu se je nagnetlo malo morje obiskovalcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
maturitétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) maturitétna pôla -e -e ž (ẹ̑, ó)
test z maturitetnimi vprašanji: Maturitetne pole, zapečatene v posebnih zabojih, hranijo na občinskih uradih, za varovanje pa odgovarjajo pristojni notarji
maturitétni katalóg -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
seznam z opredeljenimi cilji mature, številom maturitetnih predmetov, obveznimi in izbirnimi maturitetnimi predmeti, načinom in obsegom zunanjega ocenjevanja znanja: Maturitetno snov določamo z maturitetnim katalogom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
milénijski -a -o prid. (ẹ́) ki se nanaša na milenij: milenijski razvojni cilji; Pred štirimi leti so se svetovni voditelji na milenijskem vrhu zavezali k boju proti revščini, umazani vodi, neznanju in aidsu E (↑)milénijmilénijski hròšč -ega hrôšča m, živ. (ẹ́, ȍ ó) rač.
napaka v programski kodi računalniškega programa, sistema, ki bi se lahko pokazala ob prehodu na 1. januar 2000 pri programih, ki niso mogli beležiti datumov od tega dne dalje: Spomnite se na paniko zaradi milenijskega hrošča, ki navsezadnje ni povzročil skoraj nobene škode
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
míselniSSKJ -a -o prid. (ȋ) míselni vzórec -ega -rca m (ȋ, ọ̄)
skica s črtami in oblački za prikaz pomembnih podatkov, pri čemer je osrednja tema podana v središčnem oblačku: Še preden se lotite miselnega vzorca, se morate dobro seznaniti z učno snovjo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
mládiSSKJ -a -o prid. (á) mládi raziskoválec -ega -lca [raziskovau̯ca] m, člov. (á, ȃ)
študent znanstvenega magistrskega ali doktorskega študija, ki je v okviru posebnega programa zaposlen na visokošolski, raziskovalni instituciji ali v podjetju: razpis za mlade raziskovalce; Vključitev v že vpeljano raziskovalno skupino je za mladega raziskovalca velik izziv in priložnost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
mladínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) mladínski hotél -ega -a m (ȋ, ẹ̑)
poceni turistična nastanitvena ustanova, zlasti za mlade; hostel: V idilični kraški vasici so v dveh objektih domačije odprli prvi mladinski hotel na Krasu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
mobílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) mobílna híša -e -e ž (ȋ, í)
hiša, navadno počitniška, ki jo je mogoče odpeljati na drugo lokacijo: Gasilci se še vedno spopadajo s tremi požari, ki so v štirih dnevih uničili približno tisoč domov, od več milijonov dolarjev vrednih vil do mobilnih hiš
mobílna telefoníja -e -e ž (ȋ, ȋ)
prenašanje govora, sporočil z mobilnim telefonom; prenosna telefonija: operater mobilne telefonije; uporabnik mobilne telefonije; Še vedno ni jasno, ali sploh in koliko mobilna telefonija ogroža naše zdravje
mobílni telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobitel, prenosni telefon: Planinca je rešil mobilni telefon, saj je po padcu sam poklical reševalce
mobílno omréžje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
brezžično omrežje radijskega signala, prek katerega deluje mobilni telefon: analogno ali digitalno mobilno omrežje; cena minute pogovora iz fiksnega v mobilno omrežje; Za nižje cene pogovorov med obema mobilnima omrežjema bi moral biti dosežen konsenz obeh operaterjev
mobílno straníšče -ega -a s (ȋ, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, prenosno stranišče: Na koncertu na prostem so postavili več mobilnih stranišč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
montíraniSSKJ -a -o prid. (ȋ) montírani procés -ega -a in procès -ésa m (ȋ, ẹ̑; ȅ ẹ́)
vnaprej pripravljen sodni proces, ki temelji na izmišljenih in ponarejenih dokazih, na zgolj navidezni ločenosti tožilstva in sodišča in na katerem je obdolženec obvezno obsojen: Na montiranem procesu so ga obsodili na dvajset let ječe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
môrskiSSKJ -a -o prid. (ó) môrski sádeži -ih -ev m mn. (ó, ȃ)
užitni morski organizmi, razen rib: solata iz morskih sadežev; rižota z morskimi sadeži; Navadno pripravi štiri jedi: hladna predjed so običajno morski sadeži, topla jed je riba, vmes sorbet, s katerim jedci nevtralizirajo okus po ribi, potem še kakšna mesna jed, nazadnje pa sladica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
mréžniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) mréžna kártica -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
kartica, ki omogoča hiter prenos podatkov po lokalnem omrežju in povezavo računalnika s svetovnim spletom: V splošnem je za priklop na internet potrebna naslednja vrsta opreme in storitev: modemi, širokopasovni usmerjevalniki in mrežne kartice
mréžni márketing -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
način prodaje izdelkov ali storitev prek mreže prodajalcev, navadno fizičnih oseb, pri katerem želi vsak prodajalec pridobiti več podrejenih prodajalcev in od njih in njihovih podrejenih prejemati provizijo; mrežno trženje: Mrežni marketing je legitimen posel, ki ga odlikujejo predvsem nizke vstopne ovire in relativno nizki stroški poslovanja
mréžno tŕženje -ega -a s (ẹ̑, ŕ)
način prodaje izdelkov ali storitev preko mreže prodajalcev, navadno fizičnih oseb, pri katerem želi vsak prodajalec pridobiti več podrejenih prodajalcev in od njih in njihovih podrejenih prejemati provizijo; mrežni marketing: Bistvo mrežnega trženja je, da tovarna prodaja lastni produkt brez posrednikov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
muzêjskiSSKJ -a -o prid. (ē) muzêjski vlák -ega -a m (ē, ȃ)
vlak iz 19., 20. stoletja, navadno s parno lokomotivo, ki na določenih relacijah vozi v turistične namene: Muzejski vlak se ponaša z enim najstarejših vagonov v Sloveniji, ki so ga izdelali leta 1893 v Nusseldorfu in ima še lesene klopi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nagíbniSSKJ -a -o prid. (ī) nagíbni vlák -ega -a m (ī, ȃ)
vlak z nagibnim sistemom, ki omogoča, da se zgornji del vagona nagne za osem stopinj: medmestni nagibni vlak; Nagibni vlak, ki mu Italijani pravijo pendolino, je uporaben tudi za dosedanje, ne posebej prilagojene proge
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
napótni -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi z napotitvijo: napotna ambulanta; Kljub napotni diagnozi, da gre verjetno za raka, histološkega izvida odvzetega tkiva ni dobila skoraj pet mesecev E (↑)napotítinapótni zdravník -ega -a m, člov. (ọ̑, í)
zdravnik, ki pacienta napoti na nadaljnje preiskave, zdravljenje: Izvajanje storitev napotnega zdravnika je praviloma časovno omejeno in vezano na napotitev osebnega zdravnika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nèrezidénčni -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima svoje stalno prebivališče, sedež zunaj države, v kateri posluje: nerezidenčni vojaški ataše; nerezidenčni veleposlanik; V ozadju je bojazen, da bi vključitev v sistem avtomatične izmenjave informacij povzročila vračanje prihrankov v države, iz katerih prihajajo nerezidenčni varčevalci E (↑)nè + (↑)rezidénčennèrezidénčna (hranílna) vlóga -e -e -e ž (ȅ-ẹ̑, ȋ, ọ̑)
hranilna vloga na nerezidenčnem računu: obdavčenje nerezidenčnih vlog; Pogajanja, ki jih je treba skleniti do letošnjega aprila, doslej niso obrodila nobenih rezultatov, saj Švica odločno zavrača pošiljanje informacij o nerezidenčnih hranilnih vlogah
nèrezidénčni račún -ega -a m (ȅ-ẹ̑, ȗ)
bančni račun fizične ali pravne osebe, ki ga ima ta v državi zunaj svoje matične države: nakazilo na nerezidenčni račun; Tožilstvo opozarja, da je bila zoper dva obdolženca zaradi uporabe ponarejenih listin pri odpiranju nerezidenčnega računa fiktivne firme vložena obtožba, vendar je postopek na sodišču zastaral
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
neskônčniSSKJ -a -o prid. (ó) neskônčni papír -ega -ja m (ó, ȋ)
papir, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini, z luknjicami, zarezami ob robu: Tipkovnice ni bilo, namesto nje je bilo nekaj enostavnih stikal na sprednji plošči, za prikaz rezultatov pa je v najboljšem primeru rabil kar tiskalnik z neskončnim papirjem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nevárniSSKJ -a -o prid. (á) nevárni odpádek -ega -dka m (á, ȃ) nav. mn.
odpadna snov, ki ima eno ali več nevarnih lastnosti: Nevarni odpadki zahtevajo poseben način odstranitve, saj se le tako prepreči njihov škodljiv vpliv
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nivójskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) nivójski poúk -ega -a m (ọ̑, ȗ)
pouk učencev istega razreda, navadno 8. in 9., razdeljenih na tri skupine glede na stopnjo zahtevnosti snovi in na njihove zmožnosti dojemanja določenega predmeta: Nivojski pouk so učenci, učitelji in starši dobro sprejeli, nekaj težav je bilo z drugačnim sistemom ocenjevanja ter z merili za razvrščanje v določeno nivojsko skupino
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nízkoprážni -a -o prid. (ī-ȃ) nízkoprážni prográm -ega -a m (ī-ȃ, ȃ)
program za zmanjševanje škodljivih posledic uživanja drog in socialno rehabilitacijo odvisnikov: Nizkopražni programi za uživalce drog se pri nas kljub večletni načelni podpori še niso dovolj uveljavili
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
obnovljíviSSKJ -a -o prid. (í) obnovljívi vír energíje -ega -a -- m (í, ȋ, ȋ) nav. mn.
vir energije, ki se zajema iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje, veter, vodni tok, in ki se ne izčrpa; OVE: izkoriščati obnovljive vire energije; uporaba obnovljivih virov energije; Imamo program, na podlagi katerega bomo od držav članic zahtevali, da morajo zagotoviti ustrezen delež obnovljivih virov energije pri pridobivanju elektrike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
obrázniSSKJ -a -o prid. (ȃ) obrázni lífting -ega -a m (ȃ, ȋ)
kirurško zategovanje obrazne kože, s čimer se doseže izravnava kožnih gub in mlajši videz; facelifting: Veliko bolnikov prihaja zaradi presajanja las, obraznega liftinga in popravka nosu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
obŕnjeniSSKJ -a -o prid. (ŕ) obŕnjeni slovár -ega -ja m (ŕ, á) jezikosl.
slovar, v katerem si besede sledijo po abecednem redu od njihovega konca proti začetku; odzadnji slovarSSKJ: obrnjeni slovar lastnoimenskega besedja; Odzadnji ali obrnjeni slovar je nujno potreben za tipološke in druge študije sorodnih in nesorodnih jezikov, pa tudi za izdelavo besedotvornih in oblikoslovnih del
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
očétovskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) očétovski dopúst -ega -a m (ẹ́, ȗ)
dopust, ki ga dobi oče za svojega otroka v trajanju 90 dni do tretjega leta otrokove starosti: Pravica do očetovskega dopusta želi dati očetom možnost, da se enakopravno vključijo v nego in vzgojo otroka v njegovem najzgodnejšem obdobju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
odhódniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) odhódni klíc -ega -a m (ọ̑, ȋ)
telefonski klic s telefonske številke imetnika telefonskega aparata: Francoski operaterji so praviloma ugodnejši od švicarskih za odhodne klice v Slovenijo, pri dohodnih klicih iz domovine pa je ravno nasprotno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
odpirálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) odpirálni čàs -ega čása m (ȃ, ȁ á)
čas, ko je ustanova, poslovalnica, trgovina odprta za stranke: odpiralni čas vrtcev; Podpiramo zahteve predlagateljev referenduma za razumno zakonsko ureditev odpiralnega časa trgovin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
odpŕtiSSKJ -a -o prid. (ȓ) odpŕta mêja -e -e ž (ȓ, é)
1. nenadzorovani, prosti mejni prehodi med državami, navadno povezanimi zaradi skupnih ciljev v skupnost suverenih držav: V odprti meji vidijo priložnost za razvoj turizma v povezavi z bližnjimi smučišči na avstrijski strani, medtem ko se bodo sami trudili zagotoviti več turističnih prenočišč
2. dovoljen prihod, uvoz v državo in odhod, izvoz iz nje: Odprta meja je pomenila možnost umika in izhoda, totalitarizem pa takšne možnosti ni dopuščal
odpŕti telefón -ega -a m (ȓ, ọ̑)
organizirano neposredno komuniciranje državljanov z odgovornimi o aktualnih vprašanjih, problemih po telefonu: Prvi letošnji odprti telefon je namenjen vprašanjem s področja delovanja vrtcev, osnovnih in srednjih šol
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
operacíjskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) operacíjski sistém -ega -a m (ȋ, ẹ̑)
glavni program, ki upravlja delovanje računalnika, povezuje strojno opremo s programsko, omogoča uporabo drugih specializiranih programov: Operacijski sistemi navadno hranijo podatke na disku v datotekah, ki imajo svoja imena in lastnosti in jih program pokliče, kadar jih uporabnik potrebuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
osiromášeniSSKJ -a -o prid. (ȃ) osiromášeni urán -ega -a m (ȃ, ȃ)
oblika urana, ki nastane zlasti kot stranski produkt pri izdelavi obogatenega urana in vsebuje manj v nuklearne namene uporabnega izotopa kot naravni uran: izstrelki z osiromašenim uranom; strelivo z osiromašenim uranom; Radioaktivno onesnaževanje je posledica uporabe osiromašenega urana v bombah in protioklepnih raketah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
otróškiSSKJ -a -o prid. (ọ́) otróški parlamènt -ega -ênta m (ọ́, ȅ é)
1. predstavništvo učencev kake šole, šol kakega območja, ki na zborovanju zastopajo interese svojih vrstnikov: Klopi prenovljene dvorane državnega zbora so včeraj namesto pravih poslancev zasedli poslanci tako imenovanega otroškega parlamenta
2. sestanek, zborovanje tega predstavništva: pripraviti otroški parlament; Kar 220 mladih parlamentarcev iz trinajstih osnovnih šol iz Celja in okolice se je pod okriljem mentorjev zbralo na občinskem otroškem parlamentu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ozónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ozónska lúknja -e -e ž (ọ̑, ȗ)
območje tanjšanja ozonske plasti zaradi onesnaževanja s plini, zlasti freoni: Potrebno bo zmanjšati porabo snovi, ki povzročajo nastanek ozonske luknje
ozónski plášč -ega -a m (ọ̑, á)
plast v Zemljini stratosferi na višini 25–50 km z visoko koncentracijo ozona, ki absorbira večino ultravijoličnega sevanja Sonca; ozonska plastSSKJ: Zemlja se zdi še zlasti ranljiva zaradi tanjšanja in čedalje večje prepustnosti zaščitnega sloja, nevidnega ozonskega plašča, ki jo varuje pred prodorom nevarnega sevanja Sonca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
páličniSSKJ -a -o prid. (á) pálični mešálnik -ega -a m (á, ȃ)
palici z ročajem podoben kuhinjski električni aparat za mešanje, stepanje, mečkanje: Grah, narezan krompir in korenček zalijemo s tri četrt litra vode in kuhamo tako dolgo, da se zelenjava zmehča, nato jo obdelamo s paličnim mešalnikom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pámetniSSKJ -a -o prid. (á) ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj; Nekateri napovedujejo celo, da bomo pametne naprave upravljali kar z našimi mislimi E (↑)pámetpámetna híša -e -e ž (á, í)
hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme in opravila z namenom zmanjšati uporabo energije: Pri opremi bodo upoštevali najnovejša dognanja s področja varčne rabe energije, hiše bodo imele tudi možnost nadgradnje s tehnologijo pametne hiše
pámetna kártica -e -e ž (á, ȃ)
plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij: čitalnik pametne kartice; tehnologija pametne kartice; uporaba pametne kartice; Zaenkrat še ne uporabljamo pametnih kartic za podpisovanje vsake transakcije, vendar pa že razmišljamo, kako bomo sistem dogradili v prihodnosti
pámetna tábla -e -e ž (á, ȃ)
elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; interaktivna tabla: Šola ima zdaj povsem novo telovadnico s fitnesom, prenovljen gledališki amfiteater, knjižnico, učilnice so opremljene s pametnimi tablami in drugo multimedijsko opremo
pámetni telefón -ega -a m (á, ọ̑)
elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; komunikator (1): Podjetja, ki bi šla v prestrukturiranje, bi svojim zaposlenim lahko kupovala pametne telefone namesto prenosnih računalnikov, saj za pošiljanje elektronske pošte zadostujejo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
paralélniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) paralélni računálnik -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
računalnik ali mreža računalnikov z velikim številom procesorjev, ki so zmožni delovati skupaj, z namenom, da rešijo računski problem: Velikanski paralelni računalniki so programirani tako, da dajo numerične rešitve diferencialnih enačb, izpeljanih iz teorije fluidne dinamike in termodinamike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
parkírniSSKJ -a -o prid. (ȋ) parkírna híša -e -e ž (ȋ, í)
stavba za parkiranje motornih vozil; garažna hiša: parkirati v parkirni hiši; podzemna parkirna hiša; Občina je s podjetjem podpisala pogodbo za ureditev razsvetljave v parkirni hiši, ki ima tri pokrite in eno odkrito etažo
parkírni lístek -ega -tka m (ȋ, ȋ)
potrdilo o plačani parkirnini na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno: kupiti parkirni listek; Če se odpeljete v širše mestno središče, morate pod vetrobranskim steklom pustiti izpolnjeni parkirni listek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pásjiSSKJ -a -e prid. (á) pásja procésija -e -e ž (á, ẹ̑) ekspr.
nepomembna javna prireditev: udeležiti se vsake pasje procesije; Ob sobotah in nedeljah se ne dogaja tako rekoč nič, če hočejo novinarji napolniti strani, morajo na skoraj vsako pasjo procesijo
pásja šóla -e -e ž (á, ọ̑)
tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa: policijska pasja šola; Prvi korak je obisk pasje šole oziroma najbližjega kinološkega društva, kjer bodo izšolani strokovnjaki pomagali tečajnikom in njihovim psom
pásje zavetíšče -ega -a s (á, í)
začasno bivališče za zavržene pse: nelegalno pasje zavetišče; Kinologi in mediji se neprestano trudijo, da bi ljudje, ki si želijo imeti psička te ali one pasme, raje posvojili kakšnega psa, ki se je zaradi neprijaznih okoliščin znašel v pasjem zavetišču
pásji hotél -ega -a m (á, ẹ̑)
podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni: Zanima ga, kje je kakšen dober pasji hotel, po možnosti v bližini Ljubljane
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
plástičniSSKJ -a -o prid. (á) plástična kártica -e -e ž (á, ȃ)
kartica iz plastične mase z magnetnim trakom ali vdelanim čipom, ki se uporablja za identifikacijo in poslovanje, navadno v bančništvu: lična plastična kartica z logotipom; uvedba enotnega evropskega vozniškega dovoljenja v obliki plastične kartice; Namesto za kovanim in papirnatim denarjem bomo ljudje vse pogosteje brskali za plastičnimi karticami in vtipkavali kode, znesek na našem bančnem računu pa bo kopnel
plástični denár -ega -ja m (á, á) ekspr.
kartice z elektronsko vpisanimi podatki, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje in dviganje gotovine na bankomatih, v bankah: uporaba plastičnega denarja; Razmah plačevanja s plastičnim denarjem navdušuje tudi bančnike, saj je z njim manj dela in država prihrani stroške za vzdrževanje bankovcev in kovancev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
posébniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) posébni odpádki -ih -ov m mn. (ẹ̑, ȃ)
odpadne snovi, s katerimi je treba ravnati na poseben način in po posebnih pravilih: odlagališče posebnih odpadkov; odvoz posebnih odpadkov; akcija zbiranja posebnih odpadkov; Na deponiji posebej zbirajo steklo in papir z embalažo, ločujejo tudi belo tehniko, les, plastično embalažo, dvakrat letno pa zberejo tudi posebne odpadke iz gospodinjstev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pospeševálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) pospeševálni pás -ega -ú m (ȃ, ȃ ȗ)
vozni pas za vozila, ki se vključujejo na avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila: Ko je bil na pospeševalnem pasu, je zaradi neprimerne hitrosti zdrsnil čez vozišče in se zaletel v notranjo odbojno ograjo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
potópniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) potópni stebríček -ega -čka m (ọ̑, ȋ)
stebriček, s katerim se uravnava prometna zapora določenih cest, dovozov, zlasti v urbanih naseljih; dvižni stebriček: spustiti potopni stebriček; sistem potopnih stebričkov; To je eden tistih potopnih stebričkov, ki dovoljuje prehod stanovalcem le s posebno magnetno kartico
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
potoválniSSKJ -a -o prid. (ȃ) potoválni računálnik -ega -a m (ȃ, ȃ)
računalnik kot dodatna oprema avtomobilov, ki kaže čas vožnje, trenutno in povprečno hitrost, porabo goriva: upravljanje potovalnega računalnika; Med merilniki sta seveda tudi prilagojen potovalni računalnik in indikator okoliške temperature
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prázniSSKJ -a -o prid. (á) prázni ték -ega -a m (á, ẹ̑)
1. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, ler (1): V praznem teku je do konca pritisnil na plin
2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; ler (2): Počivam, kadar to res rabim; možgani so v praznem teku in po navdihu si izberem dejavnost, ki mi to omogoča
3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; ler (3): Po skoraj dveh mesecih praznega teka bi se iskanje resnice (čeprav je ta pojem v politiki relativen) res že lahko nadaljevalo
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; ler (3 //): Hiter vizualni ritem mora prikriti luknje v logiki in pomanjkljivosti v zgodbi oziroma prazni tek med nizanjem pogosto osupljivih prizorov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prèdmenstruálni -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki je v zvezi s časom pred menstruacijo: predmenstrualne bolečine; predmenstrualne motnje; V predmenstrualnem obdobju je bila večina žensk bolj utrujena ali pa je čutila izrazito pomanjkanje energije E iz pred menstruácijoprèdmenstruálni sindróm -ega -a m (ȅ-ȃ, ọ̑)
skupek simptomov, značilnih za čas pred menstruacijo; PMS: blažiti predmenstrualni sindrom; Približno polovico žensk muči predmenstrualni sindrom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
presejálni -a -o prid. (ȃ) med. ki je v zvezi s presejanjem; presejevalni: preventivni presejalni pregled; presejalna metoda; Med najpomembnejšimi dejavnostmi društev so redna presejalna merjenja mineralne kostne gostote, ki jih prirejajo nekajkrat na leto E (↑)presejátipresejálni tést -ega -a m (ȃ, ẹ̑)
preiskava za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti pri ljudeh, živalih; presejanje, screening (1): Čimprej bi morali uvesti presejalne teste za rizično populacijo, in sicer za raka dojk, raka materničnega vratu in raka črevesa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prôstiSSKJ -a -o prid. (ó) ki ga lahko vsakdo brezplačno uporablja, spreminja in dopolnjuje: prosta enciklopedija; Izraz prosto programje pomeni, da lahko program presnemavate, ga delite s prijatelji in ga spreminjate E = stcslov. prostъ 'preprost, enostaven, kmečki', hrv., srb. prȍst, rus. prostój 'preprost, enostaven', češ. prostý < pslov. *prostъ 'prost, svoboden, nesestavljen' < ide. *prosth2o- iz (↑)pro... + (↑)státi1 prôsti dostòp -ega -ópa m (ó, ȍ ọ́)
odprti, brezplačni dostop do določenih elektronskih virov, gradiv: Praksa prostega dostopa se v svetu udejanja šele zadnji desetletji z dostopnostjo znanstvenih vsebin na spletu
prôsto plézanje -ega -a s (ó, ẹ̑)
plezanje, pri katerem se tehnični pripomočki uporabljajo samo za varovanje: prosto plezanje po skalah ali umetni steni; tečaj prostega plezanja; Prosto plezanje v bistvu pomeni, da napreduješ po steni tako, da uporabljaš samo svoje telo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prótipotrésniSSKJ -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) prótipotrésni zidák -ega -a m (ọ̑-ẹ̑, á)
zidak, navadno vogelni, skozi katerega se napelje armaturno železo; potresnik, protipotresnik: Patent za protipotresni zidak je baje ukraden
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prótitobáčni -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki omejuje kajenje tobaka; proticigaretni, protikadilski: protitobačni ukrepi; protitobačna zakonodaja; Posebna protitobačna policija ima pravico, da nenapovedano vdira v restavracije, pisarne in vsa druga javna mesta in ugotavlja, ali so v zraku sledi dima E iz próti tobákuprótitobáčni zákon -ega -óna in -a m (ọ̑-ȃ, á ọ́; á)
uradna prepoved kajenja na javnih mestih: V 500 manjših lokalih po Sloveniji so opozorili na posledice novega protitobačnega zakona, ki prepoveduje kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
raziskoválniSSKJ -a -o prid. (ȃ) raziskoválna novínarka -e -e ž, člov. (ȃ, ȋ)
novinarka, ki s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbira podatke ter premišljeno, objektivno ugotavlja dejstva o temi raziskovanja, zlasti o kriminalnih dejanjih, korupciji, političnih škandalih: Bila je vrhunska raziskovalna novinarka, ki je za svoje delo prejela Pulitzerjevo nagrado
raziskoválna polítika -e -e ž (ȃ, í)
usmerjanje, vodenje in finančno upravljanje celotnega sistema raziskovanja: nacionalna raziskovalna politika; prioritete raziskovalne politike; Z ukrepi raziskovalne politike naj bi spodbujali povezovanje inštitutov z gospodarstvom
raziskoválni novínar -ega -ja m, člov. (ȃ, ȋ)
novinar, ki s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbira podatke ter premišljeno, objektivno ugotavlja dejstva o temi raziskovanja, zlasti o kriminalnih dejanjih, korupciji, političnih škandalih: Postal je raziskovalni novinar na državni televiziji in veliko izvedel o skorumpiranem uradništvu in cvetočem podzemlju v državi
raziskoválno novínarstvo -ega -a s (ȃ, ȋ)
dejavnost raziskovalnih novinarjev: Gre za neodvisen in neprofiten časopis, ki se za socialno pravičnost bori z raziskovalnim novinarstvom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
rdéčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́) rdéče barétke -ih -rétk ž mn. člov. (ẹ́, ẹ̑)
pripadniki specialne policijske enote v Srbiji po letu 1996: poveljnik zloglasnih rdečih baretk; Rdeče baretke so sejale smrt ne samo na bojiščih, temveč so za potrebe režima opravljale organizacijo in izvedbo ubojev s političnim ozadjem
rdéče mesó -ega -á s (ẹ́, ọ̑ ȃ)
goveje, svinjsko, ovčje in konjsko meso ter nekatere vrste perutnine: pusto rdeče meso; proizvodnja rdečega mesa; afera z rdečim mesom; Rdeče meso vsebuje veliko železa
rdéči kartón -ega -a m (ẹ́, ọ̑)
kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik podeli igralcu za resen prekršek, in pomeni takojšnjo prepoved nadaljevanja igre: prislužiti si rdeči karton; Za zaključek tekme je zaradi nešportnega vedenja glavni sodnik gostom upravičeno pokazal dva rdeča kartona
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
referéndumski -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na referendum: referendumski izid; referendumska pobuda; referendumsko vprašanje; Posebno poglavje so referendumska območja izražanja volje ljudi, in če že ni več mogoče prirejati rezultatov glasovanja, je mogoče do njih priti z risanjem meja referendumskega območja E (↑)referéndumreferéndumski môlk -ega -a [mou̯k] m (ẹ̑, ȏ)
prepoved predvolilne propagande navadno dan pred referendumom: Na ministrstvu za notranje zadeve bo med referendumskim molkom delovala dežurna služba, kamor lahko državljani sporočijo podatke o kršitvah referendumskega molka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
resníčnostniSSKJ -a -o prid. (ī) resníčnostni šôv -ega -a m (ī, ȏ)
zabavna televizijska oddaja, ki prikazuje ljudi v navidezno resničnih okoliščinah, pri čemer so ljudje v teh okoliščinah daljše časovno obdobje nenehno snemani: Resničnostni šov je fenomen zadnjega desetletja in je povezan z ideologijo poznega kapitalizma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
rólkarski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na rolkarje ali rolkanje; skejterski: rolkarska proga; rolkarska tekma; K prvi generaciji tovarnarjev spada še rolkarski navdušenec, ki je s prijateljem in uslužbencem garažno izdelovanje rolk dopolnil še s snežnimi deskami E (↑)rólkarrólkarski párk -ega -a m (ọ̑, ȃ)
namenski prostor za rolkanje, opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami; skejt park: Obljubljajo center alternativnih športov s plezalno steno, rolkarskim parkom in prenovljenim hokejskim igriščem pri šolskem centru
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ropotajóčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) ropotajóči dúh -ega -á m, živ. (ọ́, ȗ ȃ)
paranormalni pojav, pri katerem se sliši nerazložljiv ropot, vidi lebdeče, padajoče predmete, kar naj bi povzročali duhovi; poltergeist: Ropotajoči duhovi se menda najpogosteje prikazujejo čustveno zelo labilnim ljudem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sêrijskiSSKJ -a -o prid. (é) sêrijski morílec -ega -lca [moriu̯ca] m, člov. (é, ȋ)
kdor ubije več ljudi v razmeroma kratkem obdobju, navadno na enak način: razvpit serijski morilec; Na delu je izredno prebrisan serijski morilec, ki za seboj ne pušča nobenih sledi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
skrájniSSKJ -a -o prid. (ȃ) skrájni rók -ega -a in ròk róka m (ȃ, ọ̑; ȍ ọ́)
končni rok, čas, do katerega je treba končati kako delo; deadline: Skrajni rok za dokončno uresničitev te naloge je konec leta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
slábiSSKJ -a -o prid. (á) slábi holesteról -ega -a m (á, ọ̑)
holesterol, ki se prenaša iz jeter v arterije, tkiva: Podobno kot cimet tudi klinčki pomagajo nadzorovati raven krvnega sladkorja in zniževati delež krvnih maščob in slabega holesterola
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
slédniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) slédni elemènt -ega -ênta m (ẹ̑, ȅ é) kem.
anorganski kemijski element, ki se v organizmu pojavlja v zelo majhni količini, je pa za življenjske procese nujno potreben: Pri določenih bolezenskih stanjih se razporeditev posameznih slednih elementov v prizadetem tkivu lahko močno spremeni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
slovénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) slovénska pomlád -e -i ž (ẹ́, ȃ)
1. čas pred demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Spomnil bi, da prav v teh dneh praznujemo obletnico dogodkov, ki so naznanili slovensko pomlad in kasneje slovensko osamosvojitev
2. gibanje za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Nobena sedanja politična usmeritev nima niti dejanske niti moralne pravice, da se razglaša za edinega pravega dediča slovenske pomladi
3. stranke, ki so nastale iz gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Če bi se upoštevali volilni rezultati, bi seveda v kateri koli kombinaciji teh treh strank slovenska pomlad imela večino
slovénski tólar -ega -ja m (ẹ́, ọ̑) od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006
denarna enota Republike Slovenije; SIT: Zaradi visokega povpraševanja po devizah in krepitve ameriškega dolarja se je v prvi polovici leta nadaljevalo razvrednotenje slovenskega tolarja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sójinSSKJ -a -o prid. (ọ̑) sójin sìr -ega síra m (ọ̑, ȉ í)
siru podobno živilo iz sesirjenega sojinega mleka, ki se uporablja zlasti v vzhodnoazijski in vegetarijanski kuhinji; tofu: Popečeno zelenjavo posujte s sojinim sirom in pecite še 15 minut
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sònarávni -a -o prid. (ȍ-á) ki poteka vzajemno, skladno, povezano z zakoni narave: sonaravno gospodarjenje; sonaravno kmetovanje; Čedalje več je organizacij in društev, ki spodbujajo sonaravno pridelavo hrane E (↑)sò... + (↑)narávensònarávni razvòj -ega -ôja m (ȍ-á, ȍ ó)
razvojna usmeritev, ki omogoča zadovoljevanje potreb sedanjih generacij ljudi na način, ki ne ogroža možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij; trajnostni razvoj: Pri skrbi za okolje in sonaravni razvoj je Slovenija naredila veliko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
splétni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul E ↑splètsplétna strán -e -í ž (ẹ̑, ȃ ȋ)
mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: spletna stran podjetja; obiskovalci spletne strani; Po razgibani debati se je okrogla miza končala, še naprej pa je mogoče svoje mnenje izraziti na spletni strani
splétna umétnost -e -i ž (ẹ̑, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; netart: Prednost spletne umetnosti je v tem, da je umetnikov atelje lahko že kar galerija, galerija spletne umetnosti pa je le zbirka povezav do umetnin samih
splétni dnévnik -ega -a m (ẹ̑, ẹ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; blog: pisanje spletnega dnevnika; Je že res, da blogersko spletišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle bi od piscev spletnih dnevnikov pričakovali malce več zagnanosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
stárševskiSSKJ -a -o prid. (á) stárševski dopúst -ega -a m (á, ȗ)
dopust, ki ga dobi eden od staršev ob rojstvu, posvojitvi otroka za nego in varstvo: pravica do starševskega dopusta; Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi staršem, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela
stárševsko podjétje -ega -a s (á, ẹ̑)
izvorni lastnik dejavnosti, proizvodnje: Tesno sodelujemo s starševskim podjetjem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
stréšniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) stréšni kôvček -ega -čka m (ẹ̑, ó)
kovčku podoben avtomobilski strešni prtljažnik; truga: Pri vožnji je treba upoštevati, da se z namestitvijo strešnega kovčka spremeni tudi težišče
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
svetôvniSSKJ -a -o prid. (ō) svetôvna glásba -e -e ž (ō, ȃ)
glasba, ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe: Do zdaj je sodeloval že pri več kot 30 projektih avtorske glasbe različnih stilov jazza in svetovne glasbe
svetôvna vás -e -í ž (ō, ȃ ȋ) ekspr.
ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; globalna vas: Živimo v svetovni vasi, v svetovnem gospodarstvu, tudi izobrazba postaja mednarodna, študentje so zelo mobilni, med seboj se merijo najboljši z različnih koncev sveta
svetôvni splèt -ega spléta m (ō, ȅ ẹ́)
svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), medomrežje (2), splet: uporabniki svetovnega spleta; Med športnim prenosom se lahko prek svetovnega spleta povežemo z navijači nasprotnega tabora in izmenjujemo mnenja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
študêntskiSSKJ -a -o prid. (ē) študêntski bón -ega -a m (ē, ọ̑)
bon, s katerim oseba s statusom študenta uveljavlja pravico do subvencionirane prehrane za vsak obrok posebej: jesti na študentske bone; prodaja študentskih bonov; Študentu ob plačilu s študentskim bonom pripadajo glavna jed, dva hoda in 2 dcl vode oziroma brezalkoholne pijače brez doplačila
študêntsko délo -ega -a s (ē, ẹ́)
delo, zlasti priložnostno, ki ga ob posredovanju določenih ustanov za plačilo opravljajo osebe s statusom dijaka ali študenta: ukiniti študentsko delo; obdavčenje študentskega dela; Študentsko delo je pomemben vir dohodkov marsikaterega študenta ali dijaka, saj si z njim zagotovi določeno stopnjo finančne neodvisnosti
študêntsko posojílo -ega -a s (ē, í)
posojilo za osebe s statusom študenta, navadno v študijske namene: prošnja za študentsko posojilo; Študentsko posojilo lahko najamejo študenti z rednimi mesečnimi prilivi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tábličniSSKJ -a -o prid. (ȃ) táblični računálnik -ega -a m (ȃ, ȃ)
majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom, občutljivim na dotik; tablica: Tablični računalniki so mišljeni predvsem za delo na terenu, zato potrebujejo zmogljiv akumulator
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tekóčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) tekóči plóčnik -ega -a m (ọ́, ọ̑)
pločnik, pohodna površina, ki deluje na principu tekočega traku: Na prelomu stoletja so se v Parizu pojavili tekoči pločniki in stopnice ter prva uporabna električna lokomotiva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
telefónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) telefónska kártica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. plastična kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona; telekartica: uporabljati ponarejeno telefonsko kartico
2. kartica za polnjenje računa mobilnega telefona: Ponujajo več telefonskih kartic različnih mobilnih operaterjev
telefónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
naprava, ki predvaja posneto uporabnikovo sporočilo in shranjuje posnetke sporočil telefonskih klicev; avtomatski (telefonski) odzivnikSSKJ, avtomatska tajnica, telefonski odzivnik (3): Pred nekaj leti je na mojo telefonsko tajnico kar naprej prihajalo sporočilo neke ženske, vendar nisem mogel prav razumeti, kaj hoče povedati
telefónski odzívnik -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. telefonska storitev, ki uporabniku omogoča dostop do različnih informacij: Osnovne informacije so zavarovancem na voljo tudi na avtomatskem telefonskem odzivniku
2. telefonska storitev, ki uporabniku posreduje informacije o klicu: Telefonski odzivnik se javi, če je klicana številka (operater) zasedena, preusmeritev klica na odzivnik se pri tem opravi avtomatsko
3. naprava, ki predvaja posneto uporabnikovo sporočilo in shranjuje posnetke sporočil telefonskih klicev; avtomatski (telefonski) odzivnikSSKJ, avtomatska tajnica, telefonska tajnica: Na telefonskem odzivniku imam že nekaj časa sporočilo, da me ni doma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
téniškiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) téniški komólec -ega -lca [komôu̯ca] m (ẹ̑, ọ̑ ȏ)
boleče vnetje komolca zaradi ponavljajoče se pretirane obremenitve mišic iztegovalk prstov in zapestja, navadno zaradi igranja tenisa ali drugih športov: Veliko težav s sklepi, ki nastanejo zaradi poškodb vezi oziroma ligamentov, omejuje športno udejstvovanje in ena takih je tudi teniški komolec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
têžkiSSKJ -a -o prid. (é) têžki mêtal -ega -a in metál -a m (é, ȇ; ȃ)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki; heavy metal1, metal1 V tem trenutku so druge zvrsti res bolj priljubljene, toda to še ne pomeni, da je težki metal kar izginil
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
toleránčniSSKJ -a -o prid. (ȃ) toleránčni pràg -ega prága m (ȃ, ȁ á)
meja, do katere določen dejavnik še ni (preveč) moteč: visok tolerančni prag; Težko je ravnati z otrokom, ki ima nizek tolerančni prag za okoljske dražljaje in je psihično šibkejši
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tòpSSKJ -- v prid. rabi (ȍ) pog. ki je na prvem, vodilnem mestu: top program; top pozicija; top stranka; Postojna naj bi z novim programom postala top destinacija Srednje Evrope E ← agl. top 'vrh'tòp lísta -- -e ž (ȍ, ȋ)
seznam razvrstitve, navadno glede na popularnost, uspešnost: Svetovna nogometna organizacija Fifa vsak mesec objavi svežo top listo najbolj uspešnih nogometnih držav
tòp modél -- -a m, člov. (ȍ, ẹ̑)
vrhunski maneken, vrhunska manekenka; supermodel: postati svetovni top model; Ena izmed oddaj, ki preplavljajo televizijske zaslone, so prav gotovo resničnostni šovi o odkrivanju novega top modela, kjer imajo možnost le najlepše, najbolj vitke, najbolj popolne
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
toplozráčniSSKJ -a -o prid. (á) toplozráčni balón -ega -a m (á, ọ̑)
balon iz lahkih materialov, ki se dvigne in leti zaradi toplega zraka, ujetega v ovojnico, in se navadno uporablja za športne, turistične namene: Nebo nad prestolnico bodo ta konec tedna spet popestrili pisani toplozračni baloni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
trájnostniSSKJ -a -o prid. (ā) trájnostni razvòj -ega -ôja m (ā, ȍ ó)
razvojna usmeritev, ki omogoča zadovoljevanje potreb sedanjih generacij ljudi na način, ki ne ogroža možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij; sonaravni razvoj: načela trajnostnega razvoja; spodbujanje trajnostnega razvoja; strategija trajnostnega razvoja; Biotska raznovrstnost (in predvsem njeno ohranjanje) je eden izmed temeljev za doseganje trajnostnega razvoja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
transákcijski -a -o prid. (á) ki se nanaša na transakcijo: Predstavnica ministrstva za finance je podprla idejo, da bi bile transakcijske cene javno dostopne in povedala, da se s tem problemom ukvarjajo tudi na njihovem ministrstvu E (↑)transákcijatransákcijska analíza -e -e ž (á, ȋ)
1. teorija osebnosti in komunikacije za osebnostno rast in pozitivno spremembo: Spoznanj transakcijske analize danes ne uporabljamo le pri svetovanju, temveč tudi pri izobraževanju zaposlenih v podjetjih ali pri vadbi policistov
2. psihoterapevtska metoda, ki temelji na analizi komunikacije posameznika z okoljem: Z zdravljenjem družinskih vezi se ukvarjajo različne terapevtske metode: družinska postavitev, družinska in zakonska terapija pa tudi transakcijska analiza
transákcijski račún -ega -a m (á, ȗ)
bančna storitev, ki imetniku računa omogoča prejemanje prilivov, dvigovanje gotovine in nakazovanje (denarja) tretjim osebam: imetnik transakcijskega računa; register transakcijskih računov; številka transakcijskega računa; Zasebnik mora imeti za opravljanje poslovne dejavnosti ločen transakcijski račun
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
trávniSSKJ -a -o prid. (á) trávni tépih -ega -a m (á, ẹ́)
vzgojena trava s koreninskim sistemom in zemljo v obliki enakomerno izrezanih kosov: Na brežinah ali nagnjenih terenih se ni treba bati erozije in izpiranja semen zaradi močnih nalivov, ker je površina popolnoma prekrita s travnimi tepihi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
turístičniSSKJ -a -o prid. (í) turístična kmetíja -e -e ž (í, ȋ)
objekt, kjer se izvaja dejavnost kmečkega turizma; kmečki turizem (2): ekološka turistična kmetija; katalog turističnih kmetij; V ceno so všteti bivanje v hotelu s štirimi zvezdicami, polpenzion z zajtrkom in večerjo, kopanje v termalnih bazenih in izlet z večerjo na turistični kmetiji
turístični vlákec -ega -kca m (í, ȃ)
vlakec za prevoz turistov: cestni turistični vlakec; Hkrati z odprtjem turističnoinformacijskega centra je začel po prelepi pokrajini nove občine voziti turistični vlakec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tvéganiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) tvégani kapitál -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
oblika lastniškega kapitala, ki ga lastniki želijo vložiti v najobetavnejša nova podjetja z vidika rasti in donosnosti: sklad tveganega kapitala; družba tveganega kapitala; Javni sklad ne more in tudi ne sme nadomestiti popolnega trga tveganega kapitala
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ustanovítveniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ustanovítveni kapitál -ega -a m (ȋ, ȃ)
kapital v obliki denarnih in stvarnih vložkov, ki je potreben za ustanovitev podjetja: Ustanovitveni kapital družbe, ki bi v začetku imela devet zaposlenih, bi bila oprema, mogoča pa bi bila dokapitalizacija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
várnostniSSKJ -a -o prid. (á) várnostna blazína -e -e ž (á, í)
napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; airbag, varnostni meh, zračna blazina: čelna varnostna blazina; stranska varnostna blazina; zračna varnostna blazina; Varnostna blazina je učinkovita samo, če se hkrati uporablja tudi varnostni pas
várnostna kópija -e -e ž (á, ọ́)
kopija podatkov na ločenem pomnilniškem mediju: izdelava varnostnih kopij; shranjevanje varnostnih kopij; Podjetja zagotavljajo varnost podatkov tudi tako, da sama izdelajo varnostne kopije in jih razporedijo na več računalnikov ali spletnih strežnikov
várnostna nítka -e -e ž (á, ȋ)
nitki podoben plastičen trakec, vstavljen v papir bankovca ali dokumenta kot dokaz njegove pristnosti, neponarejenosti: Bankovec za 10 evrov je pred ponarejanjem zavarovan z vodnim znakom, varnostno nitko in posebnim trakom iz svetleče folije
várnostni méh -ega -a m (á, ẹ̑) pog.
napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; airbag, varnostna blazina, zračna blazina: bočni varnostni meh; prednji varnostni meh; Pri trčenju se je varnostni meh sicer sprožil, vendar voznice ni mogel obvarovati pred najhujšim
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
večínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) večínski lastník -ega -a m, člov. (ȋ, í)
posameznik ali skupina, ki ima najmanj 51-odstotni delež podjetja, kapitala: postati večinski lastnik; večinski lastnik podjetja; čisti dobiček večinskega lastnika; Večinski lastnik, ki ima v rokah 74 odstotkov delnic, še ni objavil, kdaj, kako in koliko delnic bo prodal
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
verížniSSKJ -a -o prid. (ȋ) verížni kadílec -ega -lca [kadiu̯ca] m, člov. (ȋ, ȋ)
kdor kadi cigareto za cigareto: postati verižni kadilec; Verižni kadilci morajo nenehno povečevati količino dopamina in s tem ohranjati občutek ugodja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vérskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̄) vérski turízem -ega -zma m (ẹ̄, ī)
turizem, pri katerem je namen potovanja obisk svetega kraja, verskega svetišča: izkoristiti verski turizem; lurški verski turizem; središče verskega turizma; Verskemu turizmu ne bo ravno koristilo, če se bodo v neposredni bližini bazilike nabirale kolone vozil
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vibracíjskiSSKJ -a -o in vibrácijski -a -o prid. (ȋ; á) vibracíjski nabijálnik -ega -a in vibrácijski -ega m (ȋ, ȃ; á) gradb.
stroj za nabijanje, zbijanje tal, podlage: Na gradbišču v Trebnjem je falot iz kovinskega zabojnika ukradel vibracijski nabijalnik in podjetje oškodoval za 4000 evrov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
víetnamskiSSKJ -a -o [vijetnamski] prid. (ȋ) víetnamski sindróm -ega -a m (ȋ, ọ̑)
skupek simptomov, značilnih za duševno motnjo, ki je posledica udeležbe v bojih, zlasti v vietnamski vojni: imeti vietnamski sindrom; ozdraviti vietnamski sindrom; Na odpustnici piše, da imam zelo lahko obliko vietnamskega sindroma, ki se kaže v moji nemirnosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
visôkoprážni -a -o prid. (ō-ȃ) visôkoprážni prográm -ega -a m (ō-ȃ, ȃ)
program za odpravo škodljivih posledic uživanja drog in dosego popolne abstinence: Visokopražne programe, ki poskušajo doseči abstinenco od drog, izvajajo tako imenovani dnevni centri, terapevtske skupine in komune
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vléčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) vléčni pès -ega psà m, živ. (ẹ̑, ə̏ ȁ)
pes, ki se glede na sposobnosti uporablja za pasjo vprego: vodnik vlečnih psov; vprega vlečnih psov; tekmovanje vlečnih psov; Kot pri vsakem športu, kjer so pomembni rezultati, je tudi pri vlečnih psih nevarnost zlorabe dopinga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vôdniSSKJ -a -o prid. (ó) vôdna póstelja -e -e ž (ó, ọ́)
postelja, pri kateri je posteljni vložek napolnjen z vodo: prednosti vodnih postelj; Vodne postelje so odlične za preventivo in zdravljenje hrbteničnih težav
vôdni párk -ega -a m (ó, ȃ)
urejen prostor za plavanje, vodne igre, šport: gradnja vodnega parka; obisk vodnega parka; Osvežitev želijo poiskati v vodnem parku, katerega največje znamenitosti so razgibani in raznovrstni umetni valovi ter vodni kanalčki in tobogani, po katerih obiskovalci drvijo na najetih zračnicah
vôdno mésto -ega -a s (ó, ẹ́)
večje središče z vodnim parkom, z več vrstami vodne zabave: graditi vodno mesto; odpreti vodno mesto; recepcija vodnega mesta; Zmogljivost vodnega mesta je 4000 obiskovalcev na dan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vŕvičniSSKJ -a -o prid. (ȓ) vŕvični telefón -ega -a m (ȓ, ọ̑)
stacionarni telefon, pri katerem je slušalka prek kabla povezana z bazno postajo telefona: Telefonski ojačevalnik je primeren samo za vrvične telefone
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vzajémniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) vzajémni sklàd -ega skláda m (ẹ̑, ȁ á)
premoženje velikega števila oseb, ki je naloženo zlasti v vrednostne papirje in ki ga upravlja posebna denarna ustanova; vzajemec: upravljati vzajemne sklade; delniški vzajemni skladi; domači vzajemni skladi; donosi vzajemnih skladov; Vzajemni skladi po svetu že nekaj časa sodijo med najbolj priljubljene oblike varčevanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vzporédniSSKJ -a -o prid. (ẹ̄) vzporédne volítve -ih -tev ž mn. (ẹ̄, ȋ)
anketa o odločitvah volivcev, ki poteka istočasno z volitvami, referendumom: izvajati vzporedne volitve; rezultati vzporednih volitev; Po razglasitvi izidov vzporednih volitev se bodo politiki začeli ukvarjati s povolilno aritmetiko – kdo bo s kom v vladi in kdo bo prihodnja štiri leta ostal v opoziciji
vzporédni štúdij -ega -a m (ẹ̄, ú)
dodatni študijski program, ki poteka istočasno kot redni študij: kandidati za vzporedni študij; prošnja za vzporedni študij; Že med študijem sem se začel ukvarjati z ekonomijo in sem se tudi vpisal na vzporedni študij ekonomije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zavirálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) zavirálni pás -ega -ú in -a m (ȃ, ȃ ȗ; ȃ)
vozni pas za vozila, ki zapuščajo avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila: Tabla z imenom izvoza je postavljena praviloma na polovični razdalji med predkrižiščno tablo in začetkom zaviralnega pasu, ponovljena pa je tudi na samem začetku zaviralnega pasu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zgodovínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) zgodovínski spomín -ega -a m (ȋ, ȋ)
ohranjeno védenje o preteklih dogodkih zgodovinske vrednosti: Učenje maternega jezika, literature in drugih oblik nacionalne kulture, posebno pa še pouk zgodovine, krepita zgodovinski spomin in zavest pripadnosti lastnemu narodu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zvóčniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) zvóčna kártica -e -e ž (ọ̄, ȃ) rač.
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka; glasbena kartica: zunanja zvočna kartica; Osebni računalnik je lahko opremljen z dobro zvočno kartico in je pravi snemalni studio
zvóčni semafór -ega -ja m (ọ̄, ọ̑)
semafor ali naprava, ki slepim in slabovidnim na prehodih za pešce z zvočnim signalom nakaže zeleno ali rdečo luč: Opozorila bi, da zvočni semaforji na prehodih za pešce niso dovolj glasni in zlasti pri daljših prehodih se je zelo težko orientirati po njihovem zvoku
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žítniSSKJ -a -o prid. (ȋ) žítni króg -ega -a m (ȋ, ọ̑)
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; agriglif: Žitni krog je narejen z neko drugo silo, za katero mi ne vemo, kakšna je
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žívčniSSKJ -a -o prid. (ȋ) žívčni prenašálec -ega -lca [in prenašau̯ca] m (ȋ, ȃ)
kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmiter, nevrotransmitor: Delovanje možganov je odvisno tudi od številnih živčnih prenašalcev, denimo serotonina, dopamina, noradrenalina, acetilholina, histamina in drugih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žláhtniSSKJ -a -o prid. (á) žláhtni komedijànt -ega -ánta in komedijánt -a m, člov. (á, ȁ á; ȃ) od leta 1992
igralec, ki na festivalu Dnevi komedije dobi nagrado Slovenskega ljudskega gledališča Celje za najboljšo komično vlogo: izbrati žlahtne komedijante; dvakratni žlahtni komedijant; naziv žlahtnega komedijanta; Ob zaključku Dnevov komedije v celjskem Slovenskem ljudskem gledališču smo naprosili za kratke izjave oba letošnja žlahtna komedijanta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aboníranec -nca m, člov. (ȋ) 1. kdor ima abonma: Gledališki program si je pridobil kar nekaj novih abonirancev 2. ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: Zavzema se za štiriindvajsetčlansko skupno evroligo z enaindvajsetimi aboniranci E (↑)abonírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aborígin -a in aborídžin -a m, člov. (ȋ) prvotni avstralski prebivalec, domorodec: Aborigini verjamejo v svetost gore, zato jo želijo obvarovati pred množico turistov | Udeleženci shoda so se zavzeli za spravo med aboridžini in belimi prebivalci E ← agl. aborigine ← lat. aborigines 'prvotni prebivalci (Lacija)' iz ab origine 'od začetka, izvora'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr. petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábrahamovec -vca m, člov. (ȃ) ekspr. moški, ki je dopolnil petdeset let: Prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec E ↑ábraham
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ABS -- in -a [abeès in abẹès -êsa] m (ȅ ȇ) krat. zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: Vozniki, ki imajo avtomobile z ABS, so zmotno prepričani, da je njihova zavorna pot krajša E ← agl. ABS, kratica za a(nti-lock) b(raking) s(ystem) 'protiblokirni zavorni sistem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acid -a cit. [êsid-] m (ȇ) močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; LSD: Svoj čas so LSD prodajali v raztopini, in sicer tako, da je kupec dobil kocko sladkorja ali pa košček pivnika, na katerega so kanili kapljico acida E ← agl. acid, prvotno 'kislina', ← frc. acide ← lat. acidus 'kisel'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aditív -a m (ȋ) kem. snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E ← agl. additive ← poznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
administrátorSSKJ -ja m, člov. (ȃ) rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator foruma; Z nekaj kliki lahko administrator preveri, katere različice programske opreme so nameščene na računalnikih in koliko prostega diska je še na voljo E ← agl. administrator ← lat. administrātor 'upravitelj' iz (↑)administrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E ← agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adrenalínec -nca m, člov. (ȋ) kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afgáni -ja m (ȃ) denarna enota Afganistana: Menjava afganijev bo težavna, ker centralna banka ne ve, koliko denarja je v obtoku, poleg tega pa v državi obstajajo kar tri vrste bankovcev E ← paštun. afgani po imenu države Afganistan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áfropòp1 -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó) afriška pop glasba: Rad posluša afropop E ← agl. afropop iz ↑áfro... + (↑)pòpáfropòp2 -- v prid. rabi
Subtilno povezuje elemente številnih afropop stilov in improvizacije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agíliti -ja in agility -ja cit. [agíliti] m (ȋ) šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire: strokovna komisija za agiliti; Najbolj priljubljen pasji šport je agiliti, tekmovanje in zabava na šestih nogah E ← agl. agility, prvotno 'gibčnost, okretnost', iz (↑)agílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agoníst -a m (ȋ) farm. snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: Metadon je agonist heroina, kar pomeni, da nadomesti učinek te droge v možganih in prepreči abstinenčno stisko E ← nlat. agonista ← gr. agōnistḗs 'tekmovalec, borilec' iz ágō 'ženem, vodim, peljem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agresívec -vca m, člov. (ȋ) pog. napadalen, nasilen človek; agresivnež: Kot udeleženec v javnem prometu boste zlahka opazili, da je agresivcev vse več E univerbizirano iz agresíven člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agresívnež -a m, člov. (ȋ) napadalen, nasilen človek; agresivec: Policisti bodo agresivneža poslali k sodniku za prekrške, zaradi ogrožanja varnosti pa ga čaka tudi kazenska ovadba E ↑agresívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ágriglíf -a m (ȃ-ȋ) geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E ← agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ágroživílec -lca m, člov. (ȃ-ȋ) kdor se ukvarja s predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora: združenje agroživilcev; Primorski agroživilci želijo, da jim vlada ponudi določeno obliko protekcionizma E iz gr. agrós 'polje' + (↑)živílec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aikido -a cit. [ajkído] m (ȋ) šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido; mojster aikida; Tekmovanja v aikidu so redka E ← agl. aikido ← jap. aikidō, prvotno 'pot harmonije duha', iz ai 'harmonija' + ki 'duh, življenjska energija' + dō 'pot, način'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
airbag -a cit. [êrbeg-] m (ȇ) napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; varnostna blazina, varnostni meh, zračna blazina: Na srečo se je sprožil airbag, ki me je rešil E ← agl. airbag iz air 'zrak' + bag 'vreča'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akcentológ -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za akcentologijo; naglasoslovec: Uvrščamo ga med najvidnejše dialektologe in akcentologe slovenskega jezika E (↑)akcènt + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akupunkturíst -a m, člov. (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturolog: Prepričan je, da so mišice in organi povezani z istimi nevidnimi živčnimi potmi in meridiani, kakršne poznajo akupunkturisti E (↑)akupunktúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akupunkturológ -a m, člov. (ọ̑) kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturist: opraviti izpit za akupunkturologa; Akupunkturolog zdravi tako, da vbada akupunkturne igle v različne točke na telesu E (↑)akupunktúra + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ) telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: Pri pol ure akvafitnesa porabimo do 400 kalorij E ← nem. Aquafitness iz lat. aqua 'voda' + ↑fítnes
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkaidovec -vca cit. [alkájdovəc] in alkájdovec -vca m, člov. (ȃ) član fundamentalistične islamske organizacije Al Kaida: alkaidovci in talibani | Alkajdovec naj bi bil ubit v napadu brezpilotnega letala, in sicer že prejšnji teden E po imenu organizacije Al Kaida ← arab. al ḳāʿida, dobesedno 'osnova, pravilo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkohológ -a m, člov. (ọ̑) zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: Alkohologi si že leta prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu E ← nem. Alkohologe iz (↑)alkoh(ól) + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkoskòp -ópa in alkoskóp -a m (ȍ ọ́; ọ̑) priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotestSSKJ: Alkoskop je nameril dva promila E (↑)alko(hól) + tvor. od gr. skopéō 'opazujem, gledam'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álkotéster -ja m (ȃ-ẹ́) pripomoček za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v organizmu: Različni alkotesterji omogočajo izmeriti vsebnost alkohola v voznikovi krvi, urinu ali izdihani sapi E ← agl. alcotester iz (↑)alko(hól) + tvor. od (↑)tést
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alternatívec -vca m, člov. (ȋ) 1. kdor pripada alternativi: Sprejemljivi so za večino slovenskih medijev, čeprav so alternativci 2. pog. kdor se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilecSSKJ, zdravitelj: Dialoga med alternativci in uradno medicino ni E ↑alternatíva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alzheimer -ja cit. [álchajmer] m, živ. (ȃ) degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimerjeva bolezen: Znanstveniki si prizadevajo odkriti gene, ki botrujejo širšim spremembam in motnjam, kot so rak, alzheimer, upad imunske sposobnosti organizma E skrajšano iz ↑alzheimerjeva bolézen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amerikanofíl -a m, člov. (ȋ) kdor se navdušuje za ameriško politiko ali kulturo: anglofili in amerikanofili; Je pravi amerikanofil E ← nem. Amerikanophile iz (↑)amerikán(ec) + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ámiš -a m, člov. (ȃ) pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; Ko ugotovita, da dobro razlikujem med amiši in mormoni, se iz srca razveselita, očitno imata s tem že nekaj slabih izkušenj, in pogovor steče E ← agl. Amish ← nem. Amische po švicarskem menonitskem škofu Jacobu Ammanu (približno med 1656–1730)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
anabólik -a m (ọ́) kem. snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemati anabolike; prepovedani anaboliki; anabolik testosteron; Zaradi domnevnega jemanja anabolikov so mu odvzeli bronasto kolajno E ← agl. anabolic (steroid) iz ↑anabólični
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
analizánt -a m, člov. (ā á) psiht. kdor je analiziran: Analizant predpostavlja, da analitik pozna njegov problem in odgovor na njegovo težavo E (↑)analizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
analóg -a m (ọ̑) 1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil 2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E ← gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
andiníst -a m, člov. (ȋ) kdor se ukvarja z andinizmom: To je knjiga o slovenskih andinistih, ki so prinesli alpinističnega duhá iz svoje stare domovine v argentinske gore in Patagonijo E po zgledu špan. andinista iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)níst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
andinízem -zma m (ī) vzpenjanje na najvišje vrhove Andov: predavanje o andinizmu; To je dokument o slovenskem planinstvu in alpinizmu v Argentini in Andih in zbornik o polstoletni zgodovini andinizma slovenskih izseljencev v Argentini E po zgledu špan. andinismo iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)nízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
andragóg -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za andragogiko: Prvi slovenski posvet direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle in andragogov je priložnost, da javno povemo, kakšni so cilji in strategije za dvig izobrazbene ravni odraslih Slovencev E ← nem. Andragoge iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)(ped)agóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
anesteziológ -a [anestezijolog-] m, člov. (ọ̑) zdravnik specialist za anesteziologijo; anestezistSSKJ: Anesteziolog oceni splošno zdravstveno stanje bolnika in njegovo zmogljivost oziroma pripravljenost za operacijo E ← nem. Anästhesiologe iz (↑)anestezíja + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
angiológ -a [angijolog-] m, člov. (ọ̑) med. zdravnik specialist za žile in žilne bolezni: pregled pri angiologu; Ko družinski zdravnik ugotovi kronično vensko popuščanje, bolnika napoti k specialistu, bodisi k dermatologu bodisi k angiologu E ← nem. Angiologe iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
animé -êja m (ẹ̑ ȇ) japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: Veliko je na Japonskem specializiranih trgovin z računalniškimi igrami, imajo pa tudi edino kinodvorano na svetu, v kateri vrtijo samo anime E ← agl. anime ← jap. anime, skrajšano iz anime(eshon) ← agl. animation, gl. (↑)animácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
anksiolítik -a [anksijolitik] m (í) farm. zdravilo proti anksioznosti: antidepresivi in anksiolitiki; Analiza kaže na zelo veliko porabo anksiolitikov, za katere je znano, da ne morejo odpraviti depresije in da ne preprečujejo samomora E ← nlat. anxiolyticum iz ↑anksiózen + tvor. od gr. lýsis 'sprostitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
anoréksik -a m, člov. (ẹ́) kdor ima anoreksijo; anorektik: Anoreksik je prepričan, da ne potrebuje hrane, da se mu ni treba oviti v topla oblačila, ko gre pozimi ven E ↑anoréksičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
anoréktik -a m, člov. (ẹ́) kdor ima anoreksijo; anoreksik: Človek, ki trpi zaradi bulimije, svojo stisko prikriva veliko dlje kot anorektik E ← nem. Anorektiker k ↑anoreksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
antagonístSSKJ -a m (ȋ) farm. snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; blokator, zaviralec (1): antagonist kalcija; V dogovoru z zdravnikom je treba uporabljati klasična zdravila, ki nižajo krvni tlak, ali pa novejša, ki so antagonisti serotonina E ← poznolat. antagonista 'nasprotnik' ← gr. antagonistḗs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántialêrgik -a m (ȃ-é) farm. zdravilo proti alergiji: Zdravnik mu je predpisal antialergik E ← nlat. antiallergicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántiamerikanízem -zma m (ȃ-ī) nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike; protiamerikanizem: ideološki antiamerikanizem; politika antiamerikanizma; ZDA je vzel v bran in predstavil argumente proti antiamerikanizmu E (↑)anti... + (↑)amerikanízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántiemétik -a m (ȃ-ẹ́) farm. zdravilo proti bruhanju: Ker migreno pogosto spremlja slabost, zdravniki priporočajo, da se petnajst minut pred zaužitjem aspirina použije antiemetik E ← nlat. antiemeticum iz (↑)anti... + tvor. od gr. émesis 'bruhanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántiepiléptik -a m (ȃ-ẹ́) farm. zdravilo proti epilepsiji: Bolnika med obsevanjem kontrolirajo in mu po potrebi predpišejo ustrezna zdravila, antiepileptike ali kortikosteroide E ← nlat. antiepilepticum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)epilepsíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántiglobalíst -a m, člov. (ȃ-ȋ) kdor je proti globalizmu; protiglobalist: Večjih težav v prometu zaradi prevozov delegacije ne pričakujejo, prav tako ne večjih protestov antiglobalistov E ← agl. anti-globalist iz (↑)anti... + (↑)globalíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántiglobalízem -zma m (ȃ-ī) gibanje proti globalizmu; protiglobalizem: Antiglobalistične demonstracije v Seattlu, Pragi, Genovi so z množičnostjo in radikalnostjo naredile antiglobalizem za enega najpomembnejših in najzanimivejših fenomenov sodobne družbe E ← agl. anti-globalism iz (↑)anti... + ↑globalízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántihistamínik -a m (ȃ-í) farm. snov, ki zavira delovanje histamina: Seneni nahod se kot večina alergij zdravi z antihistaminiki, na voljo so v obliki kapljic, pršil in tablet E ← nlat. antihistaminicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántijunák -a m, člov. (ȃ-á) 1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom; protijunak (1): dramski antijunak; romaneskni antijunak; Vaš antijunak si domišlja, da je popolnoma svoboden, individualist, a hkrati je suženj svojih potreb 2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti; protijunak (2): športni antijunak; Vedno sem stavil na antijunake, ki so izzivali, presenečali z izjavami in dejanji ter drzno zagovarjali svoja stališča, ki so bila daleč od splošnega javnega mnenja E (↑)anti... + (↑)junák
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántikatolicízem -zma m (ȃ-ī) nazor, ideologija, ki je proti katolicizmu: Prešernoslovec, ki je postavil pod vprašaj pesnikov antikatolicizem, se v zadnjem obdobju v svojih razmišljanjih vse bolj navezuje na tematiko krščanstva in razmerij do religije E (↑)anti... + (↑)katolicízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántiklerikálec -lca m, člov. (ȃ-ȃ) pristaš antiklerikalizma: Vedno znova je jezil tudi cerkvene vrhove, ker je bil do zadnjega diha odločen antiklerikalec E (↑)anti... + (↑)klerikálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántikoagulánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem. snov, ki preprečuje ali zavira koagulacijo: Antikoagulanti preprečujejo nastajanje krvnih strdkov E ← nlat. anticoagulans iz (↑)anti... + tvor. od (↑)koagulírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántikomuníst -a m, člov. (ȃ-ȋ) kdor je proti komunizmu; protikomunist: Nikoli nisem postal pravi antikomunist, pač pa samo kritik komunizma E (↑)anti... + (↑)komuníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántinacíst -a m, člov. (ȃ-ȋ) kdor je proti nacizmu; protinacistSSKJ: antifašisti in antinacisti; Bil je aktiven antinacist E (↑)anti... + (↑)nacíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántinátovec -vca m, člov. (ȃ-ȃ) kdor je proti Natu; protinatovec: Sicer pa niso dobro organizirani samo pronatovci, temveč tudi antinatovci, tisti, ki vstopu v Nato izrecno nasprotujejo E (↑)anti... + ↑nátovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántioksidánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem. 1. snov, navadno kot živilski dodatek, ki z zaviranjem oksidacije preprečuje kvarjenje živil: Kot antioksidant se živilom dodaja askorbinska kislina ali vitamin C 2. snov, navadno vitamina C in E, ki v telesu reagira s potencialno škodljivimi prostimi radikali in varuje pred nastankom nekaterih bolezni: uživati antioksidante hrano, ki jih vsebuje; močen antioksidant; vir antioksidantov; Raziskave so potrdile, da kava vsebuje antioksidante, in ljudje, ki jih uživajo, živijo dlje in bolj kakovostno E ← nlat. antioxydans iz (↑)anti... + (↑)oksidánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántirevmátik -a m (ȃ-á) farm. zdravilo proti revmatizmu: Pri jemanju klasičnih nesteroidnih antirevmatikov jim je bilo treba predpisati še posebno zdravilo za varovanje sluznice želodca in dvanajstnika E ← nlat. antirheumaticum iz (↑)anti... + tvor. iz (↑)revmátičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántiteízem -zma m (ȃ-ī) filoz. nazor, ki je proti verovanju, religiji, verskim dogmam: Dogmatični ateizem ali, bolje rečeno, antiteizem je značilen za zadnje stoletje naše zapadne kulturne zgodovine E (↑)anti... + (↑)teízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántiterorízem -zma m (ȃ-ī) dejavnost, ki omejuje terorizem; protiterorizem: V boju proti terorizmu ne manjka zamisli niti v evropski komisiji, kjer so pred kratkim občutno povečali letni znesek, ki ga nameravajo v prihodnje porabiti za raziskave na področju antiterorizma in varnosti E ← agl. anti-terrorism iz (↑)anti... + (↑)terorízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántivírusnik -a m (ȃ-ȋ) protivirusni program; protivirusnik: Antivirusnik na disku zavzame precej prostora in porablja velik del delovnega spomina E univerbizirano iz ántivírusni prográm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ántizvézdnik -a m, člov. (ȃ-ẹ̑) zelo slavna, znana oseba, ki se vede, kot da to ni: Na sprejemih se obnaša kot antizvezdnik: čudaški, izgubljen, nekomunikativen E (↑)anti... + (↑)zvézdnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
arabízem -zma m (ī) jezikosl. element arabščine v kakem drugem jeziku: Prevod je odpravil nepotrebne arabizme E ← nem. Arabismus ← frc. arabisme iz (↑)arábski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
arhivíst -a m, člov. (ȋ) kdor opravlja arhiviranje; arhivarSSKJ: filmski arhivisti; Vsak arhivist se zaveda, da so med največjimi sovražniki starega papirja premočna svetloba, neustrezna temperatura in vlažnost zraka E (↑)arhív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ármafleks -a m (ȃ) podloga iz polietilenske pene za sedenje, ležanje zlasti na tleh: Na tla smo položili armaflekse in čez pogrnili spalne vreče E po imenu izdelka Armaflex® (od 1954) iz imena nemškega proizvajalca Armacell + (↑)fleks(ibílen)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
artefáktSSKJ -a m (ȃ) predmet, navadno kulturnega, zgodovinskega pomena, ki ga je ustvaril človek: umetniški artefakt; Dnevniki in drugi artefakti so mišljeni kot ilustracija in dekoracija razstave, ki spodbudi obiskovalce k razmišljanju E ← nem. Artefakt iz lat. arte factum 'umetno narejeno'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ártkíno -a m (ȃ-ȋ) 1. kino za predvajanje umetniških filmov: Dvorana artkina je bila kljub dopoldanski uri skoraj premajhna za vse, ki so si hoteli film ogledati prvi 2. kinematografsko podjetje za predvajanje takih filmov: Artkino nikjer na svetu ni državna ustanova E ← agl., frc. art + (↑)kíno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ascendèntSSKJ -ênta in -énta m (ȅ é; ẹ́) astrol. točna stopinja v zodiaku, ki je na vzhodnem obzorju ali vzhaja na obzorju ob uri rojstva; podznak: Ascendent v ovnu je podlaga za drzno in samosvojo pot v poslovnem življenju E ← nem. Aszendent ← lat. ascendens iz ascendere 'vzhajati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àsociálnež -a [asocijalnež-] m, člov. (ȁ-ȃ) kdor se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam: Bil je asocialnež, ki je kot nomad blodil po družbeni nikogaršnji zemlji, in grožnja vsem pravilom civilizacije E (↑)àsociálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ášram -a m (ȃ) zlasti v Indiji duhovno središče za meditacijo: V ašramu je kar poldrugo leto črpal znanje od tamkajšnjih gurujev E ← agl. ashram, nem. Aschram ← stind. āśrama-
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
atráktor -ja m (á) 1. kar kaj privlači, priteguje: atraktor za ribolov; Pomembno je ustaviti izseljevanje ljudi iz regionalnih središč in postaviti atraktorje, ki jih bodo privabljali 2. astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko: Celoten skupek galaksij Devica skupaj z nami se giblje s povprečno hitrostjo več 100 km/s v smeri velikanske koncentracije mase, ki ji astronomi pravijo veliki atraktor E ← agl. attractor, nem. Attraktor iz tvor. od lat. ad trahere 'privlačiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
au pair -- -- cit. [ọ pêr] m (ȇ) 1. člov. oseba, navadno mlajša, ki v tujini za začasno bivališče, hrano in žepnino pomaga pri gospodinjskih opravilih in varovanju otrok: najeti au pair; delati kot au pair; To delo opravljajo au pair 2. dejavnost take osebe: program au pair; Majhni stroški so glavni razlog, zakaj je au pair v Veliki Britaniji tako razširjen E ← agl. au pair ← frc. au pair iz (↑)pár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ávatar -ja m (ȃ) 1. živ., v hinduizmu utelešenje božanstva: Zanj milijoni po vsem svetu verjamejo, da je avatar 2. rač. ikona, lik, ki predstavlja uporabnika računalniške igre, spletnega foruma: Nekateri uporabniki svojemu avatarju z grafičnim oblikovalnikom nadenejo podobo, ki je njihovo – po navadi nekoliko olepševalno – ogledalo E ← agl. avatar ← stind. avatāra- 'inkarnacija', prvotneje 'sestop'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
avdiofíl -a [au̯dijofil] m, člov. (ȋ) ljubitelj in zbiralec zvočnih posnetkov, naprav za reprodukcijo zvoka: Vinilna plošča ima svoje prednosti in slabosti, toda splošno mnenje med avdiofili je, da je njen zvok boljši in toplejši E ← agl. audiophile, nem. Audiophil iz (↑)avdio... + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
avtíst -a m, člov. (ȋ) psiht. kdor ima avtizem: Avtisti vidjo podrobnosti, ne pa cele slike in pogosto zgrešijo povezave med elementi, ki se zdijo drugim samoumevne E ← nem. Autist k (↑)avtízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ávtoalárm -a m (ȃ-á) zvočna varnostna naprava v vozilu, zlasti avtomobilu: namestiti avtoalarm; Ker veliko avtomobilov ukradejo tako, da jih preprosto odvlečejo na drugo lokacijo, lahko svoj avtoalarm opremite tudi s senzorji nagiba vozila E ← nem. Autoalarm iz (↑)avto…1 + (↑)alárm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ávtobusar -ja in avtobúsar -ja m, člov. (ȃ; ȗ) voznik avtobusa: Avtobusar se je trčenju poskušal izogniti E (↑)ávtobus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ávtocitát -a m (ȃ-ȃ) sklic na lastno besedilo: Avtocitati pri evalvaciji avtorja ne štejejo E (↑)avto…2 + (↑)citát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
avtomátik -a m (á) vozilo z avtomatskim menjalnikom: Zame je bilo nekoliko nenavadno, ker je dvosed in avtomatik, ki ga še nisem vozila E ← agl. automatic iz (↑)avtomátičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ávtoodpàd -áda m (ȃ-ȁ ȃ-á) 1. prostor, namenjen za zbiranje izrabljenih avtomobilov: Avtomobilske tablice bi morale ostati na vozilu, vse dokler tega ne reciklirajo ali odpeljejo na avtoodpad 2. podjetje, obrat, ki se ukvarja z zbiranjem in razgradnjo izrabljenih avtomobilov: zasebni avtoodpad; Pravilnik, po katerem bodo avtoodpadi lahko še naprej odkupovali izrabljena in poškodovana vozila, bo pripravljen v slabem mesecu E (↑)avto…1 + (↑)odpàd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ávtoplín -a m (ȃ-ȋ) utekočinjeni plin za pogon avtomobilov: vozilo na avtoplin; Uporaba avtoplina veliko pripomore k zmanjšanju emisij v okolje E (↑)avto…1 + (↑)plín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ávtosalón -a m (ȃ-ọ̑) prostor za razstavo in prodajo novih avtomobilov: prodajni avtosalon; lastnik avtosalona; Poslovni objekt bodo dogradili in tako zadostili zahtevam obeh proizvajalcev vozil, ki zahtevata ločene avtosalone in servise
// razstava novih modelov avtomobilov: Golf šeste generacije bo uradno predstavljen oktobra na pariškem avtosalonu E (↑)avto…1 + (↑)salón
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ávtosédež -a m (ȃ-ẹ̑) sedež za prevažanje otrok v avtomobilu: pritrditi avtosedež; Pripravili so praktične prikaze pravilnega pripenjanja otrok v varnostnih avtosedežih E (↑)avto…1 + (↑)sédež
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ávtošpórt -a m (ȃ-ọ̑) avtomobilski šport: V avtošportu primanjkuje sponzorjev, zato je zelo težko začeti E (↑)avto…1 + (↑)špórt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
azbéstcemènt -ênta m (ẹ̑-ȅ ẹ̑-é) zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi, tesnil; salonitSSKJ: Azbest vsebujejo zlasti cevi za vodovod, kanalizacijo in strešne kritine iz azbestcementa E (↑)azbést + (↑)cemènt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
babyboom1 -a cit. [bêjbibúm] m (ȇ-ȗ) hiter dvig števila rojstev: Povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti E ← agl. baby boom iz baby 'dojenček' in boom 'eksplozija, nenaden porast'babyboom2 -- v prid. rabi v zvezi babyboom generacija
ljudje, rojeni v času hitrega dviga števila rojstev, zlasti v letih po drugi svetovni vojni: Leta 2008, 2009 in 2010 na tujem štejejo za leta babyboom generacije, v teh letih se je namreč pričela upokojevati največja povojna generacija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
babyphone -na cit. [bêjbifón] m (ȇ-ọ̑) priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; elektronska varuška: Sedim v kuhinji in berem, ko se babyphone nenadoma oglasi E ← nem. Babyfon iz agl. baby 'dojenček' + phone 'telefon'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bachelor -ja cit. [bêčler in bêčeler] m (ȇ) prva univerzitetna (bolonjska) stopnja: Bolonjski proces uvaja študijsko strukturo s tremi stopnjami: tri- ali štiriletni bachelor, eno- in dvoletni master ter triletni doktorski študij E ← agl. bachelor, prvotno 'samski moški, mladenič', ← stfrc. bacheler 'mladenič, vitez' ← srlat. *baccalāris
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
badmintoníst -a m, člov. (ȋ) športnik, ki se ukvarja z badmintonom: Ruski, japonski in angleški badmintonisti so še enkrat potrdili, da so velesila v tem športu, saj so zmagali v vseh petih konkurencah E (↑)bádminton
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bahaízem -zma m (ī) vera, ki jo je osnoval Baha Ulah: Upravno središče bahaizma je v Haifi v Izraelu E ← nem. Bahaismus iz nperz. bahá'í iz arab. bahā’ 'lepota, sijaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bahájec -jca m, člov. (ȃ) pripadnik bahaizma: Več kot dve tretjini svetovnega prebivalstva, od kristjanov, muslimanov, budistov do hinduistov, bahajcev in drugih, pri verskih obredih uporablja moleke, priprave iz kroglic, nanizanih na vrvico E ← nem. Bahai ← nperz. bahá'í iz arab. bahá 'slava, veličina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
báht -a m (ȃ) denarna enota Tajske: tajski baht; Turistično mikavnost Tajske je okrepila še devalvacija bahta E ← taj. baht, prvotno 'utežna enota 15,16 g'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bájs -a m, člov. (ȃ) ekspr. debel človek; bajsi: Prej je bil zmeraj bajs ali še kaj zraven, zdaj je prvič sprejet kot človek z imenom E verjetno iz (↑)bás
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bájsi -ja m, člov. (ȃ) ekspr. debel človek; bajs: Nasprotnika je označil za bajsija in mu svetoval shujševalno dieto E ↑bájs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bájt -a in byte -ta cit. [bájt] m (ȃ) rač. najpogostejša mera za količino pomnilnika, navadno osem bitov, simbol B: Hitrost dostopa do pomnilnika merimo s številom bajtov, ki jih lahko v eno sekundi prebere ali zapiše mikroprocesor v glavni pomnilnik E ← agl. byte iz bite 'grižljaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
balíst -a m, člov. (ȋ) strokovnjak za balistiko; balistik: Poleg balista bodo morali v ponovljenem sojenju povabiti k sodelovanju tudi psihiatra E ← lat. ballista iz gr. bállō 'mečem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
balístik -a m, člov. (í) strokovnjak za balistiko; balist: V pritožbi je zagovornik zapisal, da se sodba opira zgolj na mnenje enega balistika E ← nem. Ballistiker iz ↑balíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
balkánec -nca m, člov. (ȃ) ekspr. kdor ne upošteva zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: Primitivni so, barbarski narod, balkanci, je godrnjal nadzornik E po imenu prebivalca polotoka Balkan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bálkanžúr -a m (ȃ-ȗ) pog. zabava, na kateri se predvaja balkanska glasba: Balkanžur v Guči bo trajal rekordnih deset dni E ← agl. Balkan 'balkanski' + (↑)žur
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bandóneon -a m (ọ̑) manjša harmonika z ohišjem kvadratne oblike, zlasti za igranje tanga: Na skoraj vseh naslovnicah plošč s tangom je fotografija bandoneona z rdečo vrtnico ob strani ter s plesalcema v ozadju E ← nem. Bandoneon po izumitelju te vrste harmonike Heinrichu Bandu (1821-1860) + (↑)(akórd)eon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bandoneoníst -a m, člov. (ȋ) kdor igra (na) bandoneon: Bil je najslavnejši bandoneonist v Argentini E ↑bandóneon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bándži skòk -- skôka in skóka m (ȃ, ȍ ó; ọ́) skok v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo; skok z elastiko: Obnaša se kot frkolin, ki se pred tovarišijo postavi z bandži skokom, ko se privezan na elastično vrv vrže z mostu v globel E ↑bungee (jumping) in (↑)skòk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bankírSSKJ -ja m, člov. (í) kdor se poklicno ukvarja z bančništvom: centralni bankir; tuji bankir; Nekateri bankirji niso naklonjeni stališču, da državnega primanjkljaja v menjavi blaga in storitev z ostalim svetom ni ali pa je drugorazredni problem E ← nem. Bankier ← frc. banquier iz (↑)bánka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bantustán -a m (ȃ) 1. v obdobju apartheida območje, rezervat za temnopolte Južnoafričane: Razvpiti bantustani v apartheidski Južni Afriki so večinoma delovali kot getoizirane in med seboj ločene enklave 2. območje, rezervat za pripadnike določene etnične skupine sploh: Mnogi Palestinci so se zbali, da bo Izrael zasedena območja spremenil v nekakšne bantustane 3. ekspr. izolirano, zaostalo geografsko področje brez stika z okolico: Srž problema je vedno enaka – ali smo normalna država ali smo bantustan, kjer lahko vsak dela kar po svoje E ← agl. Bantustan ← afrikan. bantoestan po Bantoe 'Bantujci' + -stan 'dežela' po zgledu (Hindoe)stan 'Hindustan'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bárček -čka m (ȃ) manjši gostinski lokal: Poslovili smo se na vrtu prijetnega barčka, katerega del je bil spremenjen v galerijo na prostem E (↑)bár1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
barík1 -a m (ȋ) 1. (nov) hrastov sod za zorenje vina, ki daje vinu specifičen okus: Znanje uporabe barika je v Sloveniji še vedno v povojih 2. vino, ki (do)zori v (novih) hrastovih sodih: Posebnost dosežejo tako, da osnovno sorto iz kovinskega soda zmešajo z 20 % do 40 % barika – dobijo sveža, a vseeno močna in strukturirana vina E ← frc. barrique 'dvestolitrski sod' < lat. barrica 'sod'barík2 -- v prid. rabi
Na dražbi so prodali vseh dvanajst ponujenih barik sodov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
básbaritoníst -a m, člov. (ȃ-ȋ) kdor poje basbariton: Sopranistkin naravni odrski žar je prav izjemen, basbaritonist teži k učinkovitosti, a preveč s pozunanjenimi, avtomatističnimi gestami E (↑)bás + (↑)baritoníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
báskitaríst -a in bás kitaríst -- -a m, člov. (ȃ-ȋ) kdor igra na baskitaro: Večer je bil v celoti kitarsko obarvan, saj je tudi baskitarist dobil svojih pet minut E ↑báskitára
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
basmáti1 -ja m (ȃ) dolgozrnati riž iz Indije in Pakistana z značilnim vonjem: Oluščen beli riž ima visok glikemični indeks, druge vrste riža, kot so basmati, divji riž, rjavi riž, pa nizkega E ← nem. Basmati, agl. basmati ← hind. bāsmatī 'dišeč, aromatičen'basmáti2 -- v prid. rabi
Divji in basmati riž je treba kuhati posebej, saj je čas za pripravo prvega daljši
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
beagle -la cit. [bígəl] m, živ. (í) lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce; angleški brak: Beagla ne bi priporočila nikomur, ki ga ne bo redno in dosledno vzgajal oziroma učil E ← agl. beagle ← stfrc. beegueule 'ki ima odprt gobec'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
beaujolais -a cit. [božolé -êja] m (ẹ̑ ȇ) rdeče vino iz francoske pokrajine Beaujolais: Sveži beaujolais sadnega okusa diši različno, glede na sestavo tal, kjer je raslo grozdje E po imenu francoske pokrajine Beaujolais
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bebop -a cit. [bíbop] m (ȋ) stil v džezu po drugi svetovni vojni, za katerega so značilne drzne harmonske disonance in močno poudarjen ritem v osemosminskem taktu: Bebop je razbil harmonične in ritmične forme starejših oblik džeza in vnašal disonance, nepravilne ritme, nenavadne harmonije, fragmentarnost in improvizacijo E ← amer. agl. bebop, medmet pri petju jazza
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
becírk -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu mestna četrt, okoliš: Štajerska ni le mariborski becirk, ampak se razteza od Trojan do Prekmurja, od Koroške do Save E ← nem. Bezirk iz bezirken 'zaokrožiti' iz (↑)církus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bêdž -a m (ȇ) pog. majhen, ploščat predmet s podobo, simbolom ali napisom, ki se navadno pripne na obleko; značkaSSKJ, priponka (1): Vsak študent, ki se je želel udeležiti demonstracij, je dobil bedž E ← agl. badge, nejasnega izvora
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bejzbolíst -a in baseballist -a cit. [bejzbolíst] m, člov. (ȋ) športnik, ki se ukvarja z bejzbolom: Slovenski bejzbolisti so s tremi zaporednimi zmagami nekoliko popravili svoj izkupiček v italijanski ligi E (↑)baseball
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
benchmark -a cit. [bênčmárk] m (ȇ-ȃ) 1. fin. osnovno merilo, dobljeno iz primerjalnega ocenjevanja znotraj kake dejavnosti, panoge: Za izboljšanje likvidnosti se pripravljajo dolžniški instrumenti, ki bi Evropi omogočili pritegniti več tujih likvidnih sredstev, hkrati pa bi bili primerno merilo oz. benchmark za ocenjevanje stanja na trgu 2. rač. program za preizkušanje zmogljivosti posameznih podsklopov računalnika, programske opreme: Zaradi hitrega razvoja izdelovalci benchmarkov težko držijo korak s proizvajalci E ← agl. benchmark iz bench '(sodniška) klop' + mark 'znak'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
benchmarking -a cit. [bênčmárking-] m (ȇ-ȃ) fin. primerjalno ocenjevanje, navadno znotraj kake dejavnosti, panoge: Devetmesečni poslovni rezultati in benchmarking delovanja na novih trgih so bili dobro sprejeti E ↑benchmark
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bencínar -ja m, živ. (ȋ) pog. avtomobil na bencinski pogon; bencinec: Delež tistih, ki bi kupili avto na bencin, je večji med urbanim prebivalstvom: le tretjina meščanov bi kupila dizla, 64 odstotkov pa bi se jih odločilo za bencinarja E (↑)bencín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bencínec -nca m, živ. (ȋ) pog. avtomobil na bencinski pogon; bencinar: Nekateri dizli se lahko brez zadrege primerjajo z najmočnejšimi bencinci, povrhu pa so velikokrat prožnejši, skromnejši pri porabi in prijaznejši do okolja E (↑)bencín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bênd -a m (ȇ) pog. glasbena skupina, ansambel: rock bend; član benda; V svoj bend je povabil sošolko, ki odlično poje E ← agl. band, prvotno 'organizirana skupina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
berlusconizem -zma cit. [berluskonízəm] m (ī) politična smer v Italiji, za katero je značilen velik vpliv zasebnega kapitala v državi: Medtem ko parlamentom in vladam od zunaj odvzema pristojnosti globalizem, se jih od znotraj polašča berlusconizem, zasebna država E po italijanskem politiku Silviju Berlusconiju (1936–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
besedilopísec -sca m, člov. (ȋ) kdor piše besedila za različne glasbene izvajalce; tekstopisec: Moja izkušnja s slovensko popularno glasbo pa je, da ne manjka ne izvajalcev ne drugih ustvarjalcev, vštevši besedilopisce, ki odlično jadrajo v slovenščini E iz písec besedíla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bétablokátor -ja in béta blokátor -- -ja m (ẹ̑-ȃ) farm. zdravilo za nižanje krvnega tlaka: Betablokatorji v srčni mišici zmanjšujejo moč krčenja srca in hitrost utripanja E po zgledu agl. betablocker iz ↑béta… + ↑blokátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bétakarotén -a in béta karotén -- -a m (ẹ̑-ẹ̑) biol. naravno barvilo v zelenjavi in sadju kot predstopnja vitamina A: Tudi betakaroten pomaga graditi obrambo organizma pred okužbami E ← agl. beta carotene iz ↑béta… + (↑)karotín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
betecé -êja m (ẹ̑ ȇ) velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; blagovno-trgovinski center, BTC: ljubljanski betece; Ljudje pogosto živijo v napačnem prepričanju, da se jim z velikimi trgovinami, beteceji, novimi izdelki in produkti možnost izbire razširja in kakovost življenja poglablja E ↑BTC
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíatlonec -nca [bijatlonəc] m, člov. (ȋ) športnik, ki se ukvarja s tekom na smučeh in streljanjem s puško: najboljši biatlonci; slovenski biatlonci; Naš sloviti biatlonec se je edini od naših odločil za nastop na poletnem SP v Italiji in v šprinterski preizkušnji osvojil bronasto kolajno E (↑)bíatlon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
big band -- -a cit. [bíg bênd-] in bíg bênd -- -a m (ȋ, ȇ) večji džezovski orkester: Tradicionalni sprejem v Klubu CD je bil nekaj posebnega, saj so filharmoniki prav za to priložnost sestavili še pravi big band z gosti in igrali krepko čez polnoč | Začel sem igrati v big bendih in snemati filmsko glasbo E ← agl. big band iz big 'velik' in ↑bênd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bìkSSKJ bíka m, člov. (ȉ í) kdor je rojen v astrološkem znamenju bika: Od vseh moških na svetu prav bik od partnerke pričakuje učbeniško različico iz petdesetih let E = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus. býk, češ. býk < pslov. *bykъ k (↑)bučáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
biker -ja cit. [bájker] in bájker -ja m, člov. (á) ljubitelj motornih koles: Pravi biker živi s svojim motorjem, ga gladi, lošči, popravlja, dograjuje, opremlja z dodatki in predeluje | Vsak motocikel naj bi bil unikat, ki izraža individualnost bajkerja E ← agl. biker iz bike 'motorno kolo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bilirubín -a m (ȋ) biokem. žolčno barvilo rdečkastorumene barve: Povečana vsebnost bilirubina v krvi je običajna pri zlatenici novorojencev, bilirubin pa je normalen produkt razkroja rdečih krvnih celic, ki se odstrani iz telesa s pomočjo jeter E ← nlat. bilirubin iz bilis 'žolč' + tvor. od rubēre 'rdečeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
billboard -a cit. [bílbórd-] m (ȋ-ọ̑) zelo velik, zlasti reklamni plakat; jumbo plakat, veleplakat: oblikovati billboard; obcestni billboard; Predstavniki komercialnega plakata so billboardi, veleplakati ob cestah, ki nagovarjajo k nakupu tega ali onega izdelka, najpogosteje z gromozansko fotografijo in udarnim sloganom E ← agl. billboard iz bill v pomenu 'lepak' + board 'deska, tabla'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíngo -a m (ȋ) lotu podobna igra na srečo, ki izvira iz Velike Britanije: V Italiji so samo v zadnjem letu odprli 300 salonov za bingo E ← agl. bingo, prvotno medmet ob presenečenju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bínkoštnik -a m, člov. (ī) pripadnik binkoštne cerkve: Pred stolnico je nastopal ekumenski pevski zbor (katoličani, evangeličani, binkoštniki), vabil k molitvi in pričeval o božji ljubezni E ↑bínkoštni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
biocíd -a [bijocid-] m (ȋ) kemično sredstvo za uničevanje živih organizmov: Premaz vsebuje biocide, ki les varujejo pred biološkimi škodljivci E ← nem. Biozid, agl. biocide iz ↑bío… + tvor. od lat. caedere 'tolči, ubijati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíočíp -a [bijočip] m (ȋ-ȋ) kem. čip z organskimi molekulami, ki se jim v stiku z drugo organsko snovjo spremenijo lastnosti: proteinski biočip; Ko bodo vsadki v podobi biočipov del rutinskih medicinskih postopkov, bo njihovo povezovanje z zunanjimi sistemi, tudi nadzor računalnika s pomočjo našega živčnega sistema, logičen korak naprej E ← agl. biochip iz ↑bío… + (↑)číp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíodízel -zla [bijodizəl] m (ȋ-ī) ekološko pogonsko gorivo iz rastlinskih olj ali živalskih maščob: proizvodnja biodizla; Biodizel lahko izdelujejo tudi iz živalskih maščob, teh v Sloveniji na leto pridelajo približno 5000 ton, in iz odpadnih jedilnih olj E ← nem. Biodiesel, agl. biodiesel iz ↑bío… + (↑)dizel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíoenergétik -a [bijoenergetik] m, člov. (ȋ-ẹ́) kdor zdravi z bioenergijo: Bioenergetik mi je povedal, da sem imela že od rojstva nenavadno visoko bioenergijo E ← nem. Bioenergetiker iz (↑)bíoenergétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíoetanól -a [bijoetanol] m (ȋ-ọ̑) biokem. etanol, pridobljen iz rastlin, ki vsebujejo veliko škroba ali sladkorja, namenjen zlasti za pogonsko gorivo: proizvodnja bioetanola; tovarna bioetanola; Lahko se zgodi, da bodo v edini slovenski tovarni sladkorja po novem pridobivali bioetanol E ← agl. bioethanol, nem. Bioethanol iz ↑bío… + (↑)etanól
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíoétik -a [bijoetik] m, člov. (ȋ-ẹ́) kdor se zavzema za bioetična načela: Nekateri bioetiki zagovarjajo, da se je pravzaprav neetično odpovedati tehnologiji, ki omogoča zmanjšanje genetskega tveganja za nastanek bolezni E ↑bíoétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíofílm -a [bijofilm in bijofiləm] m (ȋ-í) plast mikroorganizmov in njihovih razkrojkov na kaki površini: Danes ocenjujejo, da so bakterijski biofilmi udeleženi pri več kot polovici bakterijskih okužb E ← agl. biofilm iz ↑bío… + (↑)fílm2
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíofílter -tra [bijofiltər] m (ȋ-í) filter za odstranjevanje mikroorganizmov: Biofiltri iz dima prečistijo skoraj 100 odstotkov saj in škodljivih snovi E ← agl. biofilter iz ↑bío… + (↑)fílter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíoindikátor -ja [bijoindikator] m (ȋ-ȃ) organizem, ki s svojo prisotnostjo ali odsotnostjo, spremembami na telesu, v vedenju kaže na določeno stanje okolja: Zavedati se moramo, da so ob vsem drugem čebele pomembni bioindikatorji, ki prvi zaznajo strupe v okolju E ← agl. bioindicator, nem. Bioindikator iz ↑bío… + (↑)indikátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíoinženíring -a [bijoinženiring-] m (ȋ-ȋ) uporaba inženirsko-tehnoloških postopkov v biosistemskih vedah: podjetje za bioinženiring; Končni cilj regenerativne terapije je razvoj povsem funkcionalnih organov ob pomoči bioinženiringa, s katerim bi lahko nadomestili izgubljene ali poškodovane organe E ← agl. bioengineering iz ↑bío… + (↑)inženíring
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíokatalizátor -ja [bijokatalizator] m (ȋ-ȃ) biokem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encimSSKJ: Elementi z beljakovinskimi molekulami in vitamini tvorijo več kot 1000 organizmu nujno potrebnih biokatalizatorjev E ← nem. Biokatalysator iz ↑bío… + (↑)katalizátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíokmèt -éta in bío kmèt -- -éta [bijokmet] m, člov. (ȋ-ȅ ȋ-ẹ́) kmet, ki se ukvarja z biokmetovanjem: Če želi biokmet svoje proizvode prodati, mora biti skrben računovodja – natančnejši od svoje konvencionalne konkurence E ↑bío… + (↑)kmèt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíokmetoválec -lca in bío kmetoválec -- -lca [bijokmetovaləc bijokmetovau̯ca] m, člov. (ȋ-ȃ) kdor se ukvarja z biokmetovanjem: Narava ni do biokmetovalcev nič bolj prizanesljiva kot do konvencionalnih E ↑bío… + (↑)kmetoválec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíokrùh -krúha in bío krùh -- krúha [bijokruh] m (ȋ-ȕ ȋ-ú) kruh iz biološko pridelane moke: Nekateri pač ne maramo rjavega sladkorja in biokruha E ↑bío… + (↑)krùh
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíometeorológ -a [bijometeorolog-] m, člov. (ȋ-ọ̑) strokovnjak, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme, zlasti na človeka: Zdaj biometeorologi vsaj v grobih potezah že znajo ustvariti značilno sliko za vremensko občutljive E po zgledu agl. biometeorologist iz (↑)bio... + (↑)meteorológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíomónitoring -a [bijomonitoring-] m (ȋ-ọ̑) monitoring kake snovi v živem organizmu: Predviden je biomonitoring prostovoljcev, in sicer zajem vzorcev urina, krvi, las in telesnih maščob ter njihova analiza E ← agl. biomonitoring iz ↑bío… + ↑mónitoring
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíoplín -a [bijoplin] m (ȋ-ȋ) plin, ki nastane pri razgradnji organskih snovi in se lahko uporablja kot vir energije: proizvodnja bioplina; elektrarna na bioplin; Bioplin, ki bo nastajal pri vrenju živalskih iztrebkov, bo zagotavljal do dva megavata električne energije, elektrarna pa bo skrbela tudi za ogrevanje vode in zalagala okoliške kmete s kakovostnim gnojilom E ↑bío… + (↑)plín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíopridélek -lka in bío pridélek -- -lka [bijopridelək] m (ȋ-ẹ̑) pridelek, pridelan samo z uporabo naravnih, organskih snovi: Vse sestavine kuhar dobiva naravnost iz soseščine, kjer so ne le vrhunski vinarji, ampak številne kmetije z biopridelki, ki kar tekmujejo v kakovosti E ↑bío… + (↑)pridélek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíoprideloválec -lca [bijopridelovaləc bijopridelovau̯ca] m, člov. (ȋ-ȃ) kdor kaj prideluje samo z uporabo naravnih, organskih snovi; ekološki pridelovalec, ekopridelovalec: V Evropi je konkurenca med biopridelovalci zelo velika E ↑bío… + (↑)prideloválec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíopsihológ -a [bijopsiholog-] m, člov. (ȋ-ọ̑) strokovnjak za biopsihologijo: Neki biopsiholog je nedavno natančno proučeval inteligenco delfinov in ugotovil, da zgodbe o pametnem Fliperju ne držijo E po zgledu agl. biopsychologist iz (↑)bio... + (↑)psihológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíoreáktor -ja [bijoreaktor] m (ȋ-á) naprava, v kateri poteka nadzorovano gojenje mikroorganizmov: Biomaso uporabljajo v bioreaktorjih kot hrano za rast bakterij E ← agl. bioreactor, nem. Bioreaktor iz ↑bío… + (↑)reáktor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíotehnológ -a [bijotehnolog-] m, člov. (ȋ-ọ̑) strokovnjak za biotehnologijo: Biotehnologi, ki razvijajo gensko spremenjene organizme, bi morali dokazati, da njihovi izdelki niso škodljivi E po zgledu agl. biotechnologist, nem. Biotechnologe iz (↑)bio... + (↑)téhn(ika) + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíoterapévt -a [bijoterapeu̯t] m, člov. (ȋ-ẹ̑) strokovnjak za bioterapijo: Nekdanji metalec kladiva, nato pa trener, maser in fizioterapevt je združil vse metode in kot bioterapevt delal z mnogimi vrhunskimi športniki E po zgledu agl. biotherapist iz ↑bío… + (↑)terapévt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíoteroríst -a [bijoterorist] m, člov. (ȋ-ȋ) terorist, ki uporablja biološko orožje: Bioterorist z univerzitetno izobrazbo, denarjem in dobrim laboratorijem bi utegnil izkoristiti podatke, ki so na voljo, prenesti gene v bakterije in viruse in ustvariti nove, grozljivo nevarne agense E ← agl. bioterrorist iz ↑bío… + (↑)teroríst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíoterorízem -zma [bijoterorizəm] m (ȋ-ī) terorizem, pri katerem se uporablja biološko orožje: boj proti bioterorizmu; strah pred bioterorizmom; Bioterorizem je grožnja sodobnega časa in zaradi globalizacije z njim ni prizaneseno tudi Sloveniji E ← agl. bioterrorism iz ↑bío… + (↑)terorízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
biotín -a [bijotin] m (ȋ) farm. vitamin, katerega pomanjkanje povzroča vnetje kože: Biotin dobro učinkuje na kožo, krepi krhke nohte ter preprečuje izpadanje las in prhljaj E (← agl. biotin, nem. Biotin) ← nlat. biotinum iz gr. biotḗ 'življenje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíovŕt -a in bío vŕt -- -a [bijovərt] m (ȋ-ȓ ȋ-ŕ) vrt, na katerem se prideluje samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biološki vrtSSKJ: Posebnost knjige sta poglavje o biotičnem varstvu rastlin pred škodljivci in koledar za delo na biovrtu za vsak mesec posebej E ↑bío… + (↑)vŕt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíovrtnár -ja in bío vrtnár -- -ja [bijovərtnar] m, člov. (ȋ-á) kdor vrtnari samo z uporabo naravnih, organskih snovi: Znano je, da biovrtnarji pridelajo veliko zdravega in okusnega fižola E ↑bío… + (↑)vrtnár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
birdie -ja cit. [bə̀rdi] m (ə̏) šport., pri golfu udarec pod standardnim številom udarcev: Pri vsaki jamici sva morala igrati napadalno in poskušati doseči birdie E ← agl. birdie iz bird 'ptica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíseksuálec -lca m, člov. (ȋ-ȃ) kdor čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola: Mnogi biseksualci pravijo: »Radi imamo človeka, ne njegov spol.« E univerbizirano iz bíseksuálen člôvek, môški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
biválnik -a m (ȃ) premični zabojnik, opremljen z najnujnejšimi pripomočki za bivanje: Bivalnik za ekipo, ki dežura pri plazu, bodo morali v dolino prepeljati s helikopterjem E ↑biválni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíznismen -a m, člov. (ȋ) pog. poslovni človek; poslovnežSSKJ: Tisti, ki so kdaj z njim poslovno sodelovali, vedo povedati, da se za masko ljudskega človeka skriva brezobziren biznismen E ← agl. businessman iz (↑)business + man 'mož'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
blagôvno-trgovínski cénter -ega -tra in cênter -tra m (ō-ȋ, ẹ̄; ē) velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; betece, BTC: Po desetih letih, odkar se je blagovno-transportni center začel preoblikovati v blagovno-trgovinski center, se je na območju nekdanjih Javnih skladišč veliko spremenilo E (↑)blagóven in (↑)trgovínski in (↑)cénter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
blairizem -zma cit. [blerízəm] m (ī) politika britanskega predsednika vlade Tonyja Blaira: Tradicionalni volivci laburistične stranke v velških, nekoč pretežno rudarskih dolinah, so razočarani nad blairizmom E po britanskem politiku Anthonyju Charlesu Lyntonu (Tonyju) Blairu (1953–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
blôg -a in blóg -a m (ȏ; ọ̑) spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; spletni dnevnik: pisanje bloga; Moral bo raziskovati otok, veliko plavati in se potapljati ter o vsem tem pisati v blogu E ← agl. blog, skrajšano iz weblog iz web 'mreža, splet' + log v pomenu 'dnevnik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
blôger -ja in blóger -ja m, člov. (ó; ọ́) pisec bloga: Menda naj bi v tujini nekaj blogerjev že izgubilo službo, ker njihovim delodajalcem ni bilo všeč, kar so prebrali E ← agl. blogger iz ↑blôg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
blokátor -ja m (ȃ) farm. snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; antagonist, zaviralec (1): blokatorji kalcijevih kanalov; Alfa blokatorji hkrati znižujejo krvni tlak, zato jih uspešno uporabljamo predvsem pri moških, ki imajo poleg težav s povečano prostato tudi arterijsko hipertenzijo E (↑)blokírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
blokêr -ja m, člov. (ȇ) šport. igralec, zlasti pri odbojki, ki preprečuje napad nasprotnih igralcev: reprezentančni bloker; srednji bloker; Evropsko prvenstvo je zaključil kot najuspešnejši bloker na tekmah, po povratku domov pa se je moral preko noči privaditi na klubski režim dela E ← agl. blocker iz (↑)blokírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bôdi -ja in body -ja cit. [bôdi] m (ȏ) enodelno oprijeto otroško ali žensko oblačilo iz životka in spodnjih hlačk: Sama sem imela podobne težave, a sem našla odlično šiviljstvo, ki po meri izdeluje modrčke, hlačke in bodije iz pestre izbire kakovostnih materialov E ← agl. body, skrajšano iz bodysuit iz body 'telo' + suit 'oblačilo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bôdibílder -ja in bodybuilder -ja cit. [bôdibílder] m, člov. (ȏ-í) kdor si načrtno krepi mišice z ustreznimi vajami in posebno prehrano: Lahko vam zagotovim, da v vseh letih, odkar pripravljamo ta festival, nikoli noben bodibilder ni bil dopingiran E ← agl. bodybuilder iz body 'telo' + tvor. od build 'graditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bôdibílding -a in bodybuilding -a cit. [bôdibílding-] m (ȏ-ȋ) načrtna krepitev mišic z ustreznimi vajami in posebno prehrano: V Kopru bo danes svetovno prvenstvo v fitnesu in bodibildingu E ← agl. bodybuilding iz body 'telo' + tvor. od build 'graditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
body art1 -- -a cit. [bôdi árt] in bôdiárt -a m (ȏ, ȃ) umetnostna smer, ki je nastala v drugi polovici 20. stoletja in uporablja telo kot sestavni del umetniškega dela: Z razstavo želijo pokazati različna dela mladih likovnih umetnikov, ki uporabljajo jezik in poetičnost alternativnih, opozicijskih kultur, kot so stripi, prebadanje telesa, body art, tetoviranje in grafiti | Umetnika pri svojem zvočno-vizualnem performansu uporabljata izbrane prvine likovne umetnosti, izrazila filmske in videoumetnosti ter šokantnost in sporočilnost sodobnega bodiarta E ← agl. body art iz body 'telo' + art 'umetnost'body art2 -- -- v prid. rabi
bodyartistični: body art performans; Body art umetniki s konca 60. in z začetka 70. let govorijo o sebi kot o svojem delu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bodyguard -a cit. [bôdigárd-] in bôdigárd -a m, člov. (ȏ-ȃ) telesni stražar: Za njihov popolni mir oziroma klavzuro pa so pred vsakimi vrati skrbeli najmanj trije bodyguardi | Lastnikov bodigard je čofnil po nosu enega od najemnikov lokala E ← agl. bodyguard iz body 'telo' + guard 'stražar'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bolšjákSSKJ -a [bou̯šjak] m (á) pog. trg, na katerem se prodajajo navadno rabljene stvari; bolšji trgSSKJ: Koprski bolšjak, ki je na delu mestne tržnice, ob parkirišču taksistov, je zelo priljubljen, vendar prodajalci zatrjujejo, da jih zadnje čase preganjajo občinski inšpektorji in redarji E univerbizirano iz bólšji tŕg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bombológ -a m, člov. (ọ̑) pirotehnik: Tožilec pričakuje še mnenje izvedenca bombologa in rezultate policijskega centra za forenzične preiskave v Ljubljani E (↑)bómba + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bórd -a m (ọ̑) pog. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; snežna deska (1), snowboard (1): Med vožnjo z bordom je padel in si poškodoval kolk E ← agl. board, skrajšano iz ↑snowboard
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bórdar -ja m, člov. (ọ́) pog. kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; border, deskar (1), snowboarder: Ne, zavijanje ni tako preprosto, si mislim, in z zavistjo gledam za bordarji, ki z drobnimi zavoji švignejo mimo mene
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; border (//), deskar (1//), snowboarder (//): Na sneg na Starem vrhu čakajo tudi bordarji E ↑bórdati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bórder -ja m, člov. (ọ́) pog. kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar, deskar (1), snowboarder: V treh letih bodo zasneževali prav vse površine, uredili moderno progo za borderje in zgradili dve novi sedežnici
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar (//), deskar (1//), snowboarder (//): V smučarskem središču Verbier je potekalo zabavno tekmovanje alpskih smučarjev in borderjev E ← agl. boarder iz ↑bórd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bóterSSKJ -tra m, člov. (ọ́) kdor tujemu otroku, znanemu ali neznanemu, gmotno pomaga, zlasti pri šolanju: Boter enkrat na leto prejme poročilo, kako je bil njegov denar porabljen E ← stvnem. (gi)fatera iz fater 'oče'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bótoks -a m (ọ̑) zdravilo, ki vsebuje očiščen botulin tipa A in se uporablja pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botulin (2): injekcija botoksa; Čeprav je botoks postal sinonim za sredstvo, ki za določen čas odpravi gube, to snov že dolgo uporabljajo pri zdravljenju bolezenske mišične napetosti ali krčev
// tako zdravilo, uporabljeno v estetske namene, zlasti za odpravljanje obraznih gub: Vbrizgavanje botoksa, pripravka, s katerim je mogoče neboleče zgladiti gube, je postalo razširjeno E po imenu izdelka Botox® ameriškega podjetja Allergan iz ↑bo(tulín) + (↑)toks(ín)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
botrovánec -nca m, člov. (á) otrok v odnosu do botra, človeka, ki mu gmotno pomaga, zlasti pri šolanju: V zahvalo botrovanec neznancu le tuintam napiše pismo, ki ga naslovi na mariborsko škofijsko Karitas, od koder potuje na pravi naslov E (↑)botrováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
botulín -a m (ȋ) 1. strup bakterije Clostridium botulinum, ki ob zaužitju povzroča botulizem: Pred leti so našli nekaj strupenega v majonezi, pred časom pa so v premazu za tiramisu odkrili botulin, ki menda povzroča huda obolenja 2. farm. strup bakterije Clostridium botulinum, ki je v majhnih odmerkih rabljen kot zdravilo pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botoks: Na spletnih klepetalnicah ugledna zdravniška imena svetujejo odstranjevanje lojnih žlez ali vsaj vbrizgavanje botulina, ki bo za določen čas – običajno tri mesece – omrtvičil žleze E po bakteriji Clostridium botulinum
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brainstorming -a cit. [brêjnstórming-] m (ȇ-ọ̑) tehnika spodbujanja ustvarjalnosti in iskanja rešitev, ki jo izvaja skupina ali posameznik s spontanim nizanjem idej: Nato spet skupaj sedemo za mizo – nekakšen brainstorming različnih idej, od katerih se odločimo za eno samo E ← agl. brainstorming iz brain 'možgani' + tvor. od storm 'vihar'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
branding -a cit. [brênding-] in brênding -a m (ȇ) stvarjanje i n u veljavljanje tržne znamke za doseganje prepoznavnosti; znamčenje: Dandanes se zdi, kot da je branding edini recept za pridobitev in lojalnost potrošnikov E ← agl. branding iz brand 'blagovna znamka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
breakdance1 -cea cit. [brêjgdêns] in brêjkdêns -a m (ȇ-ȇ) živahen akrobatski ples, po izvoru iz Severne Amerike: Po izkušnji standardnih plesov, folklore in breakdancea v rodnih Trbovljah se je med študijem na fakulteti za šport leta 1986 pridružil pri nas tedaj edini profesionalni sodobnoplesni skupini | V oddaji, kjer odkrivajo talente, je 72-letni dedek odskakal impresivni brejkdens in navdušil svet E ← agl. breakdance iz break 'lomiti' + dance 'ples'breakdance2 -- v prid. rabi
brejkdenserski: breakdance plesalec; Že več kot tri leta delujejo kot registrirana breakdance skupina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
breakdancer -ja cit. [brêjgdênser] in brêjkdênser -ja m, člov. (ȇ-é) kdor pleše breakdance: Dvodnevno prireditev so odprli breakdancerji in privabili mlado, stilsko dovršeno občinstvo, ki je obkrožilo dogajanje na sredi dvorišča | Na preprogi iz lepenke so brejkdenserji izvajali cestne akrobacije E ↑breakdance1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brezpláčnik -a m (ȃ) brezplačni časopis: Povsem zadovoljivo obveščanje, ki ga zmore spodoben brezplačnik, sili izdajatelje plačljivih časopisov k mrzličnemu iskanju odgovora, za kakšno vsebino so bralci sploh še pripravljeni plačati E (↑)brezpláčen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brífing -a in briefing -a cit. [brífing-] m (ȋ) kratek sestanek za posredovanje informacij, napotkov: Zaradi stavke so odpovedali vse tiskovne konference, tudi brifing na tiskovnem predstavništvu vlade E ← agl. briefing iz brief 'kratek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brigadírSSKJ -ja m, člov. (í) najvišji častniški čin v Slovenski vojski: Brigadir v naši vojski lahko postane nekdo, ki opravi poveljniško štabno šolo (generalštabni tečaj) in ki ima številne vojaške in civilne izkušnje E ← nem. Brigadier ← frc. brigadier iz (↑)brigáda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brík1 -a m (ȋ) embalaža v obliki kvadra za tekočine: Jabolčni sok brez dodanega sladkorja, pakiran v briku E ← agl. bri(c)k, skrajšano iz imena izdelka Tetra Brik® švedskega proizvajalca Tetra Pak (od 1963), iz brick 'opeka'brík2 -- v prid. rabi
Podjetje je na prodajne police poslalo sokove v litrski brik embalaži
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brizgálnikSSKJ -a m (ȃ) tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z brizganjem; brizgalni tiskalnik, inkjet1 barvni brizgalnik; izdelovalci brizgalnikov; Na trg bo novi brizgalnik prišel predvidoma še v tem mesecu E (↑)brízgati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brkljálnik -a m (ȃ) program za pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskalnik: Vsakič, ko se naš spletni brkljalnik poveže s kakim spletnim naslovom, sporoči podatke o našem internetnem naslovu, ponavadi pa še o tipu brkljalnika in operacijskem sistemu našega računalnika E (↑)brkljáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bróker -ja m, člov. (ọ̑) pog. 1. kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; borzni posrednik: uspešen broker; Iščejo brokerja, da bi ob sprostitvi trgovanja na borzi čim prej prodali svoje delnice 2. posrednik: Ne morem razumeti, da lahko brokerji ponujajo nižjo ceno zavarovanja, kot jo ponujajo zavarovalnice E ← agl. broker 'mešetar, posrednik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brskálec -lca [bərskau̯ca] m, člov. (ȃ) kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; deskar (2), srfar (2), surfer (2): Izurjeni brskalci po internetu lahko najdejo na njem več kot 3560 revij E ↑bŕskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brskálnik -a m (ȃ) program za pregledovanje strani na svetovnem spletu; brkljalnik: spletni brskalnik; Gre za zmogljiv brskalnik, katerega glavna prednost je izjemna podpora spletnim standardom E ↑bŕskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
BSE -- in -ja [bẹesé -êja in bəsəé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, bovina spongiformna encefalopatija, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: imeti BSE; izbruh BSE; pojav BSE; Država je že sprejela ukrepe na področju diagnosticiranja BSE (bolezni norih krav) E ← agl. BSE, kratica za b(ovíne) s(pongiform) e(ncephalopathy) 'bovina spongiformna encefalopatija'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
BTC -- in -ja [bẹtẹcé -êja in bətəcə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏) krat. velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; betece, blagovno-trgovinski center: Glede na uspeh in privlačnost BTC-ja, trgovine v centru mesta ne bodo vitalne s ponujanjem enakega E kratica za B(lagovno)-t(rgovinski) c(enter)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bug -a cit. [bág-] m (ȃ) rač. napaka v programski kodi računalniškega programa, sistema; hrošč: Imam TV, ki je imel na začetku bug, ampak po naložitvi novega programa ni več problemov E ← agl. bug, prvotno 'hrošč'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
búler -ja m (ú) nav. mn. čevelj z okroglo, dvignjeno kapico in debelimi podplati: črni bulerji; Fant si obuje težke bulerje, si na glavo povezne črno kapuco in se odpravi na nočni pohod E nejasno, morda po novozelandski tovarni John Bull ali iz agl. bully 'nasilnež' ali iz (↑)búla1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bulímik -a m, člov. (í) kdor ima bulimijo: Polovica bulimikov nikoli ne poišče strokovne pomoči, saj se ta motnja hranjenja na zunaj ne vidi E ↑bulimíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bulmastíf -a m, živ. (ȋ) velik, mišičast pes s kratko dlako, širokim gobcem in majhnimi visečimi uhlji: Bulmastif je zelo učljiv, prilagodljiv in vodljiv pes, vendar mu moramo posvečati veliko pozornosti E ← agl. bullmastiff iz bull 'bik' + ↑mastíf
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bulteriêr -ja [bulterijer] m, živ. (ȇ) močen, srednje velik mišičast pes z glavo, značilno izbočeno od temena proti konici gobca: Bulterier je čvrsto grajen, mišičast in živahen pes z odločnim izrazom E ← agl. bullterrier iz bull 'bik' + (↑)teriêr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
búmbar -ja m, člov. (ȗ) slabš. omejen, neumen človek; butecSSKJ: Seveda ve to vsak bumbar E = hrv., srb. bȕmbar 'čmrlj, debeluh', nar. bolg. bъbár 'hrošč' < pslov. *bǫbarь iz *bǫbati 'zibati se, tolči'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
búndestág -a m (ȗ-ȃ) spodnji dom nemškega parlamenta: nemški bundestag; poslanci bundestaga; predsednik bundestaga; Nemški kancler, ki bo od prvega zasedanja bundestaga do imenovanja novega predsednika vlade le še vršilec dolžnosti, se o svoji prihodnosti še ni izrekel E ← nem. Bundestag iz Bund 'zveza' + Tag v pomenu 'srečanje, zbor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bungee jumping -- -a cit. [bándži džámping-] in bándži džámping -- -a m (ȃ, ȃ) skakanje v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo; skakanje z elastiko: V soju luči so vso noč z žerjava, postavljenega na mostu, izvajali tudi bungee jumping E ← agl. bungee jumping iz bungee 'elastična vrv' in jumping 'skakanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
búrger -ja m (ú) zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, sira ali zelenjave z dodatki, serviran navadno v okroglem kruhu: V povprečju taka solata vsebuje približno 500 kalorij in ima veliko več maščobe, kot na primer velik sirov burger E ← agl. burger, skrajšano iz hamburger po nemškem mestu Hamburg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bušízem -zma in bushizem -zma cit. [bušízəm] m (ī) 1. ekspr. beseda ali besedna zveza, značilna za ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega, navadno nesmiselna ali neumna: Če bi se Bush z vsakim bušizmom postaral za sekundo, bi bil zdaj že starejši od ameriške neodvisnosti 2. politika ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega: Od druge svetovne vojne, sploh pa zadnjih deset let zahodne globalizacije planeta z vrhuncem v bušizmu, ki se očitno nadaljuje v obamaizem, se je svet zelo spremenil E po ameriškem predsedniku Georgeu Walkerju Bushu (1946–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
butler -ja cit. [bátler] in bátler -ja m, člov. (á) v angleškem okolju služabnik, strežnik v ugledni, premožni hiši: Nekdanji butler waleške princese piše knjigo o pravilih lepega vedenja in umetnosti zabavanja | Batler sprejema goste pri vratih po predhodnih navodilih svojega gospodarja E ← agl. butler ← stfrc. bouteillier iz bouteille 'steklenica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
búto -a in butoh -a cit. [búto] m (ȗ) sodobni ples ekspresionističnega značaja, po izvoru iz Japonske: Buto, ki se je po drugi svetovni vojni na Japonskem razvil kot odgovor na pretirano amerikanizacijo, je povezava med človekovo notranjostjo in zunanjostjo E ← agl. butoh ← jap. butō iz bu 'ples' in tō 'korak'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
búzi -ja m, člov. (ȗ) slabš. gej, homoseksualec; pederSSKJ, homič, toplovodar: Na srednji šoli smo imeli dva profesorja buzija in nista bila kaka posebnost E skrajšano iz (↑)buzaránt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bypass1 SSKJ -a cit. [bájpas] in bájpas -a m (ȃ) 1. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; obvod (2), premostitvena operacija: En bypass lahko traja ure in ure | Preživel sem tri bajpase, zamenjali so mi oba kolka 2. kar se naredi, uporablja namesto obstoječega zaradi potrebe ali koristi koga; obvod (3): Zakon je zapisan tako, da predstavlja bypass mimo ustave, da na neki način zlorablja ohlapnost ustavnih določil | Izčrpavanja matičnega podjetja z bajpasom naša pravna praksa ne ocenjuje kot krajo, ker takšnih primerov naša pravna praksa še ne pozna E ← agl. bypass, prvotno 'obvoz', iz by 'ob, poleg' + pass 'prehod'bypass2 -- v prid. rabi v zvezi bypass podjetje
podjetje, ki je ustanovljeno kot vzporedno obstoječemu zaradi potrebe ali koristi koga: Bypass podjetje je bilo zaradi nezakonitega vpisa izbrisano iz sodnega registra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cánkar -ja m, živ. (á) pog., v letih od 1991 do 2007 bankovec za deset tisoč slovenskih tolarjev: ponarejeni cankarji; Med kupci je bilo tudi znatno število takih, ki so s cankarjem poskušali kupiti škatlico cigaret, nazaj pa so dobili kar lep kupček evrov E po pisatelju Ivanu Cankarju (1876–1918), upodobljenem na bankovcu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
carving1 -a cit. [kárving-] in kárving -a m (ȃ) smučanje z nekoliko krajšimi smučmi, ki so razširjene na koncih in tako omogočajo lažje zavijanje in vodljivost: Zveza trenerjev in učiteljev smučanja Slovenije je med vikendom priredila državno prvenstvo v veleslalomu in carvingu | Žal smo Slovenci, ki smo karving prvi razvili, to revolucijo v alpskem smučanju slabo izkoristili E ← agl. carving iz carve 'rezati, rezbariti'carving2 -- v prid. rabi
carving smuči in smuči carving; V danes uveljavljeni carving tehniki smuči s poudarjenim stranskim lokom omogočajo smučanje brez oddrsavanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
casting -a cit. [kásting-] in kásting -a m (ȃ) 1. izbira igralcev, udeležencev in nastopajočih, zlasti v športu, gledališču in manekenstvu, in razdeljevanje vlog: Napisala sem scenarij, napravila casting in film posnela s študenti igre | Kadar delam, sicer vem, da imam snemanje recimo dva dni, da začnem ob devetih, končam ob šestih ali pa tudi ob devetih, pri kastingih pa nikoli ne veš 2. športni ribolov, pri katerem se z obale, brega meče ribiška vrvica v vodo; ribolov z obale: Najprej je treba povedati, da je casting tekmovalna panoga, ki izhaja iz ribolova, tekmovalne discipline pa potekajo na suhem in ne v vodi | Slovensko zastopstvo v kastingu se je z nedavnega svetovnega prvenstva v Švici domov vrnilo z zlato in srebrno kolajno E ← agl. casting iz cast 'metati, snuti, zamišljati si'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
catering -a cit. [kêtering-] in kêtering -a m (ȇ) gostinska dejavnost, ki se ukvarja s pripravo in postrežbo jedi, pijače po naročilu na različnih prireditvah, ob različnih priložnostih: Gostom je na voljo bar, ob prireditvah pa nudijo tudi kulinarične pogostitve v sodelovanju z zunanjo družbo za catering | Podjetje je razširilo svojo dejavnost še na področje gostinstva (slaščičarstvo, ketering) in izobraževanje krupjejev E ← agl. catering iz cater 'dobaviti, priskrbeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
CD -ja in -- [cẹdé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Pred nekaj meseci je izšel CD s koncertnimi posnetki 2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD-plošča (2), cede (2), cedejka (2), zgoščenka (2): Ko sem si prvič zavrtel CD v avtu, nisem mogel verjeti, da sta en človek in ena električna kitara lahko tako močna E ← agl. CD, kratica za c(ompact) d(isk), dobesedno 'zgoščen disk' kot opozicija do 12-palčnega laserskega diska, agl. laser disk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
CD-player -ja cit. [cẹdé-plêjer] m (ẹ̑-é) naprava za predvajanje zvočnih posnetkov s CD-jev; CD-predvajalnik, laserski gramofon (1): prenosni CD-player; V razredu ni kasetofona ali CD-playerja, ker ni finančnih sredstev E ← agl. CD player iz ↑CD + ↑player
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
CD-predvajálnik -a in predvajálnik CD -a -- [cẹdé-predvajálnik] m (ẹ̑-ȃ) naprava za predvajanje zvočnih posnetkov s CD-jev; CD-player, laserski gramofon: Prvi CD-predvajalnik se je na trgu pojavil že v osemdesetih, vendar zaradi občutljivosti na tresljaje še ni služil svojemu namenu E ↑CD + ↑predvajálnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
CD-róm -a [cẹdé-róm in cẹdé-rôm] m (ẹ̑-ọ̑; ẹ̑-ȏ) optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): V okviru prireditve bo izdan CD-rom, na katerem bodo slike, animacije in podatki o prireditvi in nastopajočih E ↑CD + ↑RÓM
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cedé -êja m (ẹ̑ ȇ) 1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Zaradi razširjenosti formata mp3 in piratskih cedejev se je znižala komercialna vrednost glasbe 2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD (2), CD-plošča (2), cedejka (2), zgoščenka (2): Novi cede bo izšel tudi v hrvaškem in angleškem jeziku E ↑CD
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cederóm -a in cederôm -a m (ọ̑; ȏ) optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Sedem let po izidu knjižne oblike je leksikon prenesen na cederom E ↑CD-rom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cèntSSKJ cênta in cénta m (ȅ é; ẹ́) vrednost ene stotine evra; stotin: Prav je, da potrošniki gledajo na vsak cent E ← agl. cent (in v izgovoru prilagojeno starejši izposojenki s pomenom 'sto kilogramov'), starejše 'stotina', pod vplivom (↑)procènt iz prvotnega 'sto' ← stfrc. cent < lat. centum
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
centríst -a m, člov. (ȋ) polit. kdor zavzema sredinsko stališče med levico in desnico v večstrankarski politični ureditvi: Izvorno levosredinska stranka se je več deset let pomikala na desno; danes njeni pripadniki veljajo za centriste, vendar so v evropskem parlamentu člani desničarskih povezav E (↑)centrízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
chardonnay -ja cit. [šardoné -êja] in šardoné -êja m (ẹ̑ ȇ) 1. trta z majhnimi do srednje velikimi, zbitimi, koničastimi grozdi cilindrične oblike, po izvoru iz Francije: Suho peneče se vino je narejeno iz chardonnayja, modrega pinota in rebule | Letos so pustili 40 arov vinograda z nasadom šardoneja v bližini cerkve na Kapeli 2. zlatorumeno kakovostno vino iz grozdja te trte s cvetno ali sadno aromo: Chardonnay se je štiri mesece staral v barikih in diši po zrelem sadju in nežni vanilji | K pečenemu odojku se prilegajo barikiran šardone, malvazija in sivi pinot E ← frc. chardonnay po krajevnem imenu Chardonnay
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
chat -a cit. [čêt] m (ȇ) sinhrona komunikacija med uporabniki interneta; chatanje, klepet, klepetanje: Mladina se je hitro navadila na skrajšano pisavo na internetnih konferencah, chatih, SMS-ih ipd. E ← agl. chat 'klepet'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cheeseburger -ja cit. [čízburger] in čízburger -ja m (ȋ) sendvič, navadno okrogle oblike, z zrezkom iz sesekljanega mesa in z rezino sira: Brokerji ob goltanju opoldanskega cheeseburgerja živčno strmijo v borzno tečajnico nad prodajnim pultom | Vrsta se tako hitro sprazni, da se znajdem pred blagajno prej, kot se utegnem odločiti, ali bom naročil hamburger ali čizburger E ← agl. cheeseburger iz cheese 'sir' + ↑búrger
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
chi -ja cit. [čí] in čí -ja m (ȋ) univerzalna kozmična energija v taoizmu: Dobri stari sprehod po gozdu je v poplavi zena, chija, jina in janga nekoliko iz mode, svoje zdravilne moči pa naj ne bi izgubil | Či je vitalna energija, ki prežema vse, kar je živega E ← agl. chi ← kit. qì
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ciklamát -a m (ȃ) kem. zelo sladka umetna snov: Ciklamat je potencialno kancerogen in povzroča migrene, poškodbe zarodkov in testisov pri poskusnih živalih E ← agl. cyclamate, generično ime za natrium cyclohexylsulfamate 'natrijeva sol ciklamne kisline'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
címer -mra m, člov. (í) pog. sostanovalec, navadno v dijaški ali študentski sobi: Slišala sem, da naj bi stanovalki cimer šel na živce, zato ga je prijavila E ← nem. Zimmer(kamerad) iz Zimmer 'soba' + Kamerad 'tovariš'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
civílnik -a m, člov. (ȋ) 1. kdor je na civilnem služenju vojaškega roka: Številne organizacije, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo ali varstvom in reševanjem, bodo ostale brez nabornikov, ki so služili kot civilniki 2. kdor zagovarja načela civilne družbe: Veliko je bilo držav, ki so na pritisk civilnikov ukinile smrtno kazen E (↑)civílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
comeback -a cit. [kámbek] m (ȃ) vrnitev, navadno na javno sceno: »Ne, takšnemu življenju se res ne nameravam odreči,« je dvakratni svetovni prvak v finskih medijih ovrgel govorice o comebacku E ← agl. comeback iz come 'priti' + back 'nazaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
consulting -a cit. [konzálting-] in konzálting -a m (ȃ) strokovno, izvedensko svetovanje: Širitev poslovnega sodelovanja zahteva razvoj consultinga, zlasti v državah, kjer je poslovanje tesno povezano s tradicijo in zelo svojevrstno kulturo | Zakaj se branite tujega inženiringa, konzaltinga, nadzora? E ← agl. consulting iz (↑)konzultírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
copywriter -ja cit. [kôpiu̯rájter] m, člov. (ȏ-ȃ) pisec, oblikovalec reklamnih, oglaševalskih, propagandnih besedil: Med prijavljenimi udeleženci so starejši kreativni direktorji oglaševalskih agencij, ugledni copywriterji in umetniški direktorji iz oglaševalskih agencij ter poslovno vodstvo raznih podjetij E ← agl. copywriter iz (↑)kópija + writer 'pisec'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
corn flakes -- -a in cornflakes -a cit. [kórən fléks] m (ọ́, ẹ̑) pečeni kosmiči iz koruznega zdroba, ki se navadno prelijejo z mlekom, jogurtom: Ponavadi zajtrkujem corn flakes z mlekom E ← agl. corn flakes iz corn 'koruza' in mn. od flake 'luska, kosem, kosmič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
country1 -ja cit. [kántri] in kántri -ja m (ȃ) zvrst popularne glasbe, ki izhaja iz tradicionalne ljudske, narodne glasbe ameriškega podeželja; country glasba: poslušati country; Melodije se približajo ameriškemu jugu: countryju, gospelu in bluesu E ← agl. country (music) 'podeželska glasba' iz country 'dežela' (in (↑)múzika)country2 -- v prid. rabi
country pevec; country stil; country glasba; Njen album je najbolje prodajani country album vseh časov v ZDA
country glásba -- -e in kántri glásba -- -e ž (ȃ, ȃ)
zvrst popularne glasbe, ki izhaja iz tradicionalne ljudske, narodne glasbe ameriškega podeželja; country1 ameriška country glasba; pevec country glasbe; Začela je pisati pesmi, ki bi se lahko znašle tudi na albumu popularne ali celo country glasbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1973 zadetkov.