gòri pocìmprati ~ -am dov. zgraditi, postaviti: Jaſz morem razmetati czérkev Bo'zo, i po trej dnévi gori poczimprati KŠ 1771, 91; i po tri dnéj drugo brezi rouk naprávleno gori poczimpram KŠ 1771, 150 gòri pocìmprani ~ -a ~ -o zgrajen, postavljen: Nazáj gori poczimprani KŠ 1754, 2a; pren. ka ſzmo vu právoj M. czérkvi gori poczimprani na fundamentum Apoſtolov i Prorokov KŠ 1771, 339; kakda je Sz. M. czérkev krſztsánſzka gori poczimprana KŠ 1771, 340; Gori poczimprani na fundamentum Apoſtolov KŠ 1771, 577
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Jeružálem -a m 1. Jeruzalem, mesto: vno'zina lüſztva od Galilee, i deſzét mejſzt, i Jeru'zálema KŠ 1771, 13; moudri ſzo prisli od ſzuncsenoga zhoda v Jeru'zálem KŠ 1771, 6; Ka gyejzdis na oſzelniczi, Vu Jeru'zálem kmeſzniczi BKM 1789, 2; Pod Pontzius Pilátuſem v-Jerusálemi na kri'z raſzpéti KŠ 1754, 108; kakda je Sz. M. czérkev krſztsánſzka gori poczimprana v-Jeru'zálemi KŠ 1771, 340 2. prebivalci Jeruzalema: zburkao ſze je, i 'znyim veſz Jeru'zálem KŠ 1771, 7; Jeru'zálem, Jeru'zálem, ki vmárjas proroke KŠ 1771, 78
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pocímprati -am dov. zgraditi, postaviti: Lepi stan si pocimpra i zozida AI 1878, 13; Salamon nyemi je pa hi'zo poczimprao KŠ 1771, 362 pocímprani -a -o 1. zgrajen iz lesa: je ogen vövdáro i cérkev (pocimprana) dotéo pogorela AIP 1876, br. 1, 8 2. zgrajen, postavljen: kakda je Sz. M. czérkev krſztsánſzka gori poczimprana KŠ 1771, 340
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
katekìzmuš tudi katehìsmuš -a m katekizem: Mali katechismus TF 1715, (1); akobiſze katechismus nemſki na naſſ ſzlovenſzki jezik TF 1715, 8; Kaje katechiſmus TF 1715, 10; Keliko tálov má te Katekizmus KŠ 1754, 5; Ka je Katekizmus KMK 1780, A2; trétyi tau katechiſmuſſa TF 1715, 25; pouleg D. L. M. máloga Katekizmusa KŠ 1754; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A (1); Vkatekizmusi KŠ 1754, 5; v-etom Katekizmuſſi vu petéri glávni táli KMK 1780, A2 (3); on je vu ſzvojem Katekizmusi, niſtere ſzlov. peſzmi BKM 1789, 3b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
máli -a -o prid. 1. majhen, mali: Nyegov ſereg je máli KŠ 1754, 11b; Ne boj ſze máli ſereg KŠ 1771, 213; Li máli csaſz trpi nyeg’vo odhájanye BKM 1789, 406; da bi eden máli csaſz po ſzvojem trudi KM 1783, 216; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Máli vucsenik knige neszé KAJ 1870, 6; Máli vért AI 1875, kaz. br. 8; máli dervár neprehenjano klüka AI 1878, 3; ſlab sem ino máli BJ 1886, 7; Dokecs je decza mála bila KM 1790, 84; Eta mála stvár je bole nücliva AI 1878, 10; ki ſzi tüdi edno málo deite poſztano ABC 1725, A6b; bilou je zburkanye nej málo med vitézmi KŠ 1771, 380; je i máloga gucsa bio KŠ 1771, 431; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega TA 1848, 9; ka je vu šoli od máloga Jezuša zaslišala BJ 1886, 4; neili leprai drügi nábosni knig, nego eſche i ete mále kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8; záto tákſim vámje potreibno biti, kako toi máloi Deczi TF 1715, 8; záto jako máli ali berſei nikakvi haſen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ino povéksávai tvoi mali sereg ABC 1725, A7a; vzemi záto ete máli dár KŠ 1754, 12a; ino bi eden máli csaſz li ſzám prebivao na zemli SIZ 1807, 7; Edna mati je ednoga máloga sziná mela KAJ 1870, 187; kágda bi mogli vto málo Deczo noter vczepiti TF 1715, 6; steri zdai edno malo vreime ſaloſzni jeſzte vu vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; csi za kaksté málo delo Bogá zezávamo KŠ 1754, 21; ka nebi prikázao toti málo iszkro KOJ 1833, IIII; Po malom vrejmeni pa, priſztoupili ſzo niki KŠ 1771, 92; ka bodes cſinécſi cſi de ti po malom császi pravo KM 1783, 205; po malom vrejmeni i vám je ſzem priti SŠ 1796, 78; pa gvüsno domá osztáne pri szvojem málom pojbeci AI 1875, kaz. br. 7; vu máloj hüdoubi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; neboidi náz ſzrám ſztov malov Deczov navküpe katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; naj bi kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; Zrok, ſteri me je na piſzanye i vö ſtámpanye eti máli ali dönok puni kni'zicz podigno KŠ 1754, 3a; Vučitel si zdecov vnogo zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; ka nebi mojim málim Zemlyákom prikázao KOJ 1833, IIII; na vogrszki Jezik vcsiti szvoje mále vucsenike KOJ 1833, III; či tem nemérnim gostom mále krühšne drobtinice mečemo AI 1878, 3; odzvüna se povékša z obsednjom spodobnimi málimi táli AI 1878, 4; dobro delnikom, velikim i malim SM 1747, 2; Vſzejm lidém, velikim ino málim KŠ 1754, 4; Proſzimo obarui náſz tve verne, velike ino male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj velike i mále KŠ 1754, 267; 2. mali: ſzem pa pouleg D. L. M. máloga Katekizmusa czejli návuk razdejlo KŠ 1754, 5b 3. v zvezi mala meša praznik Marijinega rojstva 8. septembra: Na mále Meſſe, ali Márie narodjenyá, dén KŠ 1771, 849; Evangy. na Mále Meſe, ali Devicze Márie rodjenyá dén KŠ 1771, 4 nájménši -a -e najmanjši: Kakda bi tak mogao kraj vzéti te naj ménſi grejh KŠ 1771, 445; kám záto, da sze potrejbna skér z-náj ménsim sztroskom more szpraviti KOJ 1833, V; Ár ſzam jaſz te naj ménſi med Apoſztolmi KŠ 1771, 521; steroga najménsi táo toga celoga imé noszi AIN 1876, 10; I ti Betlehem ſzi nej náj ménſa KŠ 1771, 7; da ſze je ni te naj ménſe piknyicze nyé nej dotekno KŠ 1754, 114; Nikaj, ni to naj ménſo rejcs KŠ 1754, 48; ki naj ménſe zvünejsnye delo csini KŠ 1771, 446; da vnaj ménsem dugoványi KŠ 1754, 233 máli -a -o sam. mali: vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni TF 1715, 19; Ali vnogo sze more escse vcsiti, ka naj vsze eno do máloga pozna, stero znati csészt nyagova 'zelê AI 1875, br. 2, 5; ti szvéti szo na malo prisli TA 1848, 9; nad málim ſzi bio veren KŠ 1771, 84; Vidite, da ne zavr'zrete ni ednoga zeti máli KŠ 1771, 58; dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, AB (2); k-tomi czili te mále pomágajoucsi áldov KOJ 1833, IIII; za malo dr'sécsi ſzvojo zgübleno veliko praviczo KM 1796, 19; Ki pa ne zna, csini pa kaſtige vrejdna dela, bit bode zmalim KŠ 1771, 214; Kaj je po oznanenyej meni na znánye dáo ſzkrovnoſzt: liki ſzam pred tejm zmalim piſzao KŠ 1771, 578 nájménši -a -e sam. najmanjši: ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ar me vſzi ſzpoznajo, od naj ménſega 'znyih KŠ 1771, 684; Vidis, ne zdr'závas Li náj ménſega tála BKM 1789, 261; Drügoucs náj ménsega kaj ne vzemi KM 1790, 54; liki ka bi ſzpácso ednoga eti naj ménſi KŠ 1771, 227
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
mèter -a m meter: Za zroka kratênya méter de m. AI 1875, kaz. br. 6; v-ednom méter-i je toliko centiméterov AI 1875, kaz. br. 6; skoro dvá metera dugi AI 1878, 20; koliko méterov AI 1875, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nastàviti -stávim dov. 1. ustanoviti: ſzi nám ſzvéto vecsérjo naſztavo KŠ 1771, 827; je Sz. Vecsérjo nasztavo KŠ 1754, 7b; Ár je ſzpejvanye ſzám Boug naſztavo BKM 1789, 5b; je Goſzpodin Boug ſzvéto hiſtvo naſztavo SIZ 1807, 8; Ka je za toga volo M. Czérkev naſztávila KŠ 1754, 197; nego bi ga ſzám naſztavo KŠ 1754, 203 2. urediti: Gáj naſztávimo, pravili ſzo KM 1790, 80 3. določiti: i ne morete rendelüvanyi prouti ſztánoti, ſtero ſzo vaſſi roditelje naſztavili KM 1790, 82; Bôg je dén na delo, nôcs na szpanyé nasztavo KAJ 1870, 48 4. prirediti: Ár gda bi na dén ſzvojega narodjenyá veliko goſcsenyé naſztavo Heródes KM 1796, 102 5. sestaviti: Nastavo: Augustich Imre AI 1878, 1 nastávleni -a -o 1. ustanovljen: ka je li od Kriſztusa na meſzto Obrizávanya nasztavleni KŠ 1754, 7a; Vecsérja od ſzamoga Kriſztusa naſztávlena KŠ 1754, 200; ſtera ſzo notri do vrejmena poprávlenya naſztávlena KŠ 1771, 685; Soula nasztávlena je za vcsenyé KAJ 1870, 138; Szveſztvo je tákse naſztávleno delo KŠ 1754, 184; Pri etaksem naſztávlenom, tüváriſtvi SIZ 1807, 9; Od Szvéte Matere Czérkvi naſztávlene ſzvétke poſzvéti KMK 1780, 47 2. določen: Gda pride vrêmen nasztávleno, jasz szôdo bodem TA 1848, 60
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
priprávlati -am nedov. 1. pripravljati, delati, da pride kdo v duševno stanje, primerno za kaj: pouleg Telá ſzebé ktoi ſzvétoi vecſérgyi priprávlati TF 1715, 44; Poſztiti ſze i telovno ſzebé priprávlati je iſztina KŠ 1754, 210; naj obrné ſzrczá ocsév priprávlati Goſzpodni lüſztvo KŠ 1771, 162; na priseſztni vekivecsni 'sitek priprávlati SIZ 1807, 10; Priprávlas mi sztol pred liczom mojim TA 1848, 18; i náſz na dobra dela priprávla KŠ 1754, 128; Timotheuſa priprávla na vernoſzt vu csáſzti KŠ 1771, 651; priprávlajte pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 173; Pout zdaj priprávlajte BKM 1789, 12; Tomi drágomi goſzti Pôt tak priprávlajte BRM 1823, 6; naj priprávlas poti nyegove KŠ 1771, 166 2. prigovarjati, siliti: Ali, da bije na zdr'závanye priprávlali KŠ 1771, 166; gouſztokrát ſzam je kaſtigao i priprávlao ſzam je preklinyati KŠ 1771, 422; i priprávlala náſz je KŠ 1771, 392; I priprávlala ſzta ga govorécsa KŠ 1771, 256 priprávlati se -am se pripravljati se: na ſzkrádnyo vöro ſze vſzáki dén priprávlati KŠ 1754, 179; ka ſze zdelom moremo priprávlati kmiloſcsi KŠ 1771, 439; tak sze je Rudolf mogao k-boji 'snyimi priprávlati KOJ 1848, 84; kaj vſze ſztvorjenye liki kporodi ſze priprávla KŠ 1771, 465; Právo cſiszto szrczé, Ono ſze prav priprávla BKM 1789, 13; Marko .. ino sze k-szmrti priprávla KOJ 1845, 115; Kakda ſze je knyej priprávlalo KŠ 1771, 160; i k-bojni ſze je taki priprávlalo KM 1796, 56; Vougri sze priprávlali k-prászki KOJ 1848, 115 priprávlani -a -o pripravljan: Ká'ze, kakda ſzo Apoſztolje priprávlani bili k-Sz. M-czérkvi zacsétki KŠ 1771, 340; Tulen .. prednje nogé so za plavanje priprávlane AI 1878, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
spoznàti spòznam dov. 1. spoznati, na osnovi zaznav, umske dejavnosti priti do poznavanja česa: Dai meni Zkvárjenye moje nature zpoznati SM 1747, 53; Záto nyihova cséſzt je 1.) bin ſzvoj ſzpoznati KŠ 1754, 170; od onoga vrejmena máo, vſterom je grejh zácsao ſzpoznati cslovik KMK 1780, 67; ki ſzi diko Preszvétoga Trojsztva dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11; Dáj nám tebé prav ſzpoznati BKM 1789, 55; Da Te moremo ſzpoznati BRM 1823, 2; Tô je tvojga poszvêta Visni trák dao nam szpoznati KAJ 1848, 5; znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; jaſz ſzkvárjenye zczeiloga ſzercza ſzpoznam SM 1747, 48; Záto jaſz zdaj ſzpoznam ka me ti kaſtigas KŠ 1754, 240; Zdaj ſzpoznam ztála KŠ 1771, 517; ka jaſz csinim, ſzpoznas pa potom KŠ 1771, 311; Stero lejko ſzpoznas, csi pred ſzé denes peſzmi BKM 1789, 4b; Dönok ti neſzpoznas tvojo grejsno ſztálnoſzt SŠ 1796, 10; Da ti praviczo szpoznas TA 1848, 9; Gda cslovik Jezuſa ſzpozna KŠ 1754, 77; Koga za Goſzpodna ſzpozna BKM 1789, 27; Csi poszlavcov kucsa naprêprneszka za pobogsanye szpozna AI 1875, kaz. br. 2; tvoio zmosnoſzt ne ſzpoznamo SM 1747, 85; Ár ztála ſzpoznamo i ztála proroküjemo KŠ 1771, 517; Vu onom dnévi ſzpoznate vi, kaj ſzam jaſz vu Ocsi KŠ 1771, 319; ka ne ſzpoznajo scütejnya, ono vöra potrdi KM 1783, 62; Lámajoucsi krüh ſzpoznajo ga BKM 1789, 94; Szpoznaj nepravicsnoſzt tvojo KŠ 1754, 77; ſzpoznaj nyegovo miloscso KM 1783, 159; neszrecso mojo szpoznaj AI 1875, br. 2, 7; ztoga ſzpoznajmo, ka ſzmo vu právoj M. czérkvi KŠ 1771, 339; Szpoznajmo ſz-toga veliko lubav Zvelicſitela KM 1796, 107; Szpoznajte, vi nevolni, pomocsnik je z-vami BRM 1823, 5; Szpoznajte bole, kak csüdno vodi Jehovah szvoje TA 1848, 4; naj ſzpoznas volo nyegovo KŠ 1771, 411; naj 1.) ſzvoje grejhe ſzpozna KŠ 1754, 208; Boug naj nyega ſzpozna KMK 1780, 11; naj 1. na naſſe grejhe ſzpoznamo KŠ 1754, 161; Naj ſzpoznamo dobrouto KŠ 1754, 267; naj ſzpoznajo, ka Boug dugo na pokouro csáka KŠ 1754, 197; naj ſzpoznajo tebé ſzamoga Bogá KŠ 1771, 322; naj szpoznajo poganye, kâ szo ludjé TA 1848, 8; Gda bi tou ſzpoznao Kájn KM 1796, 8; Da bi mi ſzkvárjenye ſzpoznali KŠ 1754, 20; Ar ſzam jaſz ſzpoznao KŠ 1771, 195; ka ſzi nej ſzpoznalo vrejmen priglédanyá tvojega KŠ 1771, 237; tákſi je eſcse nikaj nej ſzpoznao, kak trbej znati KŠ 1771, 504; ki je szpoznao nyega bo'zanszko isztino KAJ 1848, 4; Tou nyim je pa rimszki Pápa tak za hüdo szpoznao KOJ 1848, 43; ka je ſzpoznalo zrejcſi Bo'ze KŠ 1754, 78; I mi ſzmo vorvali i ſzpoznali KŠ 1771, 287; ſzte ſzpoznali miloſcso Bo'zo vu iſztini KŠ 1771, 603; verni, ki ſzo ſzpoznali iſztino KŠ 1771, 638; Vogleja je melo nyegovo besznoucso szpoznati KOJ 1848, 4 2. ugotoviti, dojeti: kim je dáo pejneze, da bi ſzpoznao, kakda je ſteri tr'zo KŠ 1771, 235; ino ſta zpoznala, kai ſzta nága SM 1747, 6; [pavozino] i ſzpoznao je, ka je mokra i hladna KM 1790, 38; ſzpozano ſzam, ka ſzte vi nej vſzi dobro troſsili vaſsi pejnez KM 1790, 28 3. priznati: ſzpoznajte one, ki delajo med vami KŠ 1771, 622; ka on nikoga za vogerszkoga Krála neszpozna KOJ 1848, 104; i Rimſzka cszérkev ga je nej ſtejla za Kanonicsánſzko piſzmo ſzpoznati KŠ 1771, 668 4. seznaniti: Z etim svetom nas spozna prirodopis AI 1878, 4 spoznàti se spòznam se spoznati se, biti spoznan: Esmerkedni; szpoznati sze KOJ 1833, 155; Pred Bougom ſze moremo za vujvlacséne ſzpoznati KŠ 1754, 199; Jaſz poznam te moje i ſzpoznam ſze od ti moji KŠ 1771, 300; proſzimo Bogá: 1. Naj ſze on od vſzej lüdi na zemli ſzpozna KMK 1780, 27; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Vetom ſze ſzpoznajo Bo'zi ſzinovje i vraj'zi ſzinovje KŠ 1771, 730; gda koga na kákse dugoványe rátamo, naj ſze ſzpozna, kákſi jeſzte KŠ 1754, 171; Ár nega nikaj tak ſzkrivnoga, niti ſzkritoga, ſtero bi ſze ne ſzpoznalo KŠ 1771, 193 spoznajóuči -a -e ko je spoznal: Vzemi eto bremen, naj ſzpoznajoucſi vsze moje grejhe morem vcſiniti KM 1783, 186; Ali Dávid ſzpoznajoucſi nad ſzebom kaſtigo Bo'so KM 1796, 63 spòznavši -a -e ko je spoznal: naj i jaſz pokojno düſo mám ſzpoznavſi tá, ſtera ſze okoli váſz godijo KŠ 1771, 595; Vſzejm lidém, naj ſzpoznavſi nyegovo dobrouto, ſze povrnéjo KŠ 1754, 168; nej szam sze zbojao z-edne sztráni szpoznavsi KOJ 1833, V spòznani -a -o 1. spoznan: kakti ſzam i jaſz ſzpoznani KŠ 1771, 517; Jezus od Pasztérov v-jaszlicaj ſzpoznani KM 1783, 72; Szpoznani je Goszpôd vu vcsinyenoj szôdbi szvojoj TA 1848, 8; zadoſzta je bila Putifari ſztálno ſzpoznana nyegova vörnoſzt KM 1796, 25; i tivárisi szpoznana nyé právoszt KOJ 1845, 132; imé tvoje Vcsini, naj bode od nász vszej ſzpoznano KM 1783, 278; naj bode od náſz vſzej ſzpoznano BKM 1789, 297; Od prouti ſztanejnya ſzpoznanoj praviczi KM 1783, 47; k-Evangyeliomi i 'znyega ſzpoznano bogáſztvo vſzebi gori iſzkati KŠ 1754, 209; zmo'znoszt Bo'sánsztva nyegovoga, vadlüje szmrt szpoznano KOJ 1845, 124; Zdaj pa ſzpoznani od Bogá, kakda ſze obrácsate na te nemocsne piſzke KŠ 1771, 564 2. znan: Szpoznano je, ka od 67-ga lêta vezalo na Vogerszkiország cseresz skôdo AI 1875, br. 1, 1 3. priznan: za volo szpoznanoga vitéstva sze je dopádno KOJ 1848, 22; ino vu áhenszkom miri nyoj je szpoznano naszledsztvo KOJ 1848, 110
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tkálec -lca m tkalec: Takáts; tkálecz KOJ 1833, 174; Pouleg toga tkálecz i veliki preganyávecz Sz. M. Czérkvi KŠ 1771, 432
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Tòrkoš -a m Torkos: M. Torkos Jo'zef Prednyeiſi Farar Sopronſzki KŠ 1771, A8b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
trpèti tudi terpèti -ím nedov. 1. trpeti, čutiti bolečine, neugodje: Dai mi poterpleinye terpeti SM 1747, 54; nego Eti trpeti escse KŠ 1754, 262; gda bode i nám trpeti KŠ 1771, 829; On vcsi trpeti KAJ 1848, 3; da mirovno terpim SM 1747, 56; milosztivno trpis na etom ſzvejti KM 1783, 135; cſi kris moje trpi SM 1747, 72; Za grehe mi to terpimo SM 1747, 85; csi 'znyim navküp trpimo KŠ 1754, 137; Ár je bole, na, trpite KŠ 1771, 710; Kteri eti trpite BKM 1789, 12; Csi trpi ednoga kotriga, 'znyouv navküp trpijo vſze kotrige KŠ 1754, 133; Vzeme nam vſze blágo, Trpmo BRM 1823, 5; Kriſztus je trpo za váſz KŠ 1754, 107; Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; nai trpim vteili mojem SM 1747, 71; Ki ſze je Trpo, mrou BKM 1789, 8; Te Kriſztus je trpeo BRM 1823, 4; kriſtuſſevo Telou za mé na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; Tak i Szin cslovecsi bode trpo od nyih KŠ 1771, 56; liki je vcsio i trpo KŠ 1771, 645 2. biti deležen neugodnega stanja: Nyega tesko bremen trpimo SŠ 1796, 45; Ki pa eti trpite kri'z nevole BRM 1823, 8; Ki 'z-nyim kri'z trpijo BRM 1823, 9; Do pitanya lepraj nevolo mi trpmo SŠ 1796, 26; i kajkoli bom nevoule trpo KM 1783, 3; kteri kastigo bodo terpeli SM 1747, 15; Ki bodo kaſtigo trpeli KŠ 1771, 627; Naj gláda ne trpimo KŠ 1754, 267; zakaj bi i eto nevolo ne bi trpeli KŠ 1754, 179; Vej ſzi ti Záto trpo bolezni KŠ 1754, 255; Moko je trpo pod Pontzius Pilátuſſom KMK 1780, 7 3. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: kak dugo bom váſz trpo KŠ 1771, 57; Bár da bi me trpeli edno malo KŠ 1771, 546 4. trajati: ino trpi tecsáſz, dokecs v'zivanye trpi KŠ 1754, 8b; Tou vsze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Od 'zetve mao velika szühocsa trpi AI 1875, kaz. br. 8; lêta nyegova trpijo od národa do národa TA 1848, 48; Dokecs bode ete ſzvejt trpo i ſztáo KŠ 1754, 132; Kak dugo bode trpejla tá M. czérkev na zemli KŠ 1754, 132; ali du'ze de trpelo AIP 1876, br. 12, 8; Mraz je nepresztano trpo AIP 1876, br. 2, 8; Grô'zanye li trpelo AI 1875, kaz. br. 3 trpéči -a -e 1. trpeč: Záto csi ſzam vám gli piſzao niti za volo nepraviczo trpécsega KŠ 1771, 541; Hercegovinanci szo trüda lehko trpécsi lidjé AI 1875, kaz. br. 3 2. trajajoč: ſzedem lejt trpécſi glád KM 1796, 64; ti ſzvéti jezero lejt trpécsega blá'zenſztva KŠ 1771, 766; Od I. jezero lejt trpécse ſzobotte ti verni KŠ 1771, 802; i vadlüjemo vſzigdár trpécse blá'senſztvo KMK 1780, 23; engedüvanye do csaſza trpécsi kaſtig KMK 1780, 81 3. trpežen: nyegova 'sivina zdrava bila i dugo trpécsa KM 1790, 68 4. trajen: Tákse szadike szo trpécse AIP 1876, br. 11, 8 trplévši -a -e trajajoč: 14 vör trplévsi ogen AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vcepìti tudi vcipìti -ím dov. vcepiti, vnesti cepivo: mládim lüdem vecs lejt na rokou vcepiti KOJ 1845, 118; pren. ſummo vſzega kerſchánſztva vto málo Deczo noter vczepiti TF 1715, 6; Noter ga vſzercze me vczipim SM 1747, 78; ſtero je Boug vu Adama ſzrczé notr vczejpo KŠ 1754, 6a vcipìti se -ím se vključiti se: Obrizávanye, po ſterom ſze je 'Zidoſzka decza vu 'Zidoſzko M. Czérkev vczipila KŠ 1754, 185; Oni ſze pa nazáj vczipijo KŠ 1771, 473 vcèpleni -a -o cepljen: ti ſzi pa loska oliva bodoucsa vnyé vczepleni KŠ 1771, 473; tak i vu priſzpodobnoſzti gori ſztanenyá vnyega vczepleni bodemo KŠ 1771, 459
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
židòvski tudi židòski -a -o prid. 1. judovski, židovski: Gde je te porodjeni kráo 'Zidovſzki KŠ 1771, 7; Nej pa li 'Zidovſzkomi národi dáne KŠ 1754, 6; ſze je vu 'Zidoſzko M. Czérkev vczipíla KŠ 1754, 185; Ár je predgao v 'Zidovſzkom Orſzági KŠ 1771, 2(B1b); Kakti je i li ſzamo med 'Zidoſzkim národom vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; Edne 'zidoszke novine pisejo AIP 1876, br. 9, 8; Za 'zidoszke rabbinare (pope) sôlo dá zidati AI 1875, br. 1, 8 2. hebrejski: piſzao nej 'Zidovſzki nego Grcski KŠ 1771, 2(B1b); Amen je 'sidovſzka rejcs KMK 1780, 31; rejcs 'Zidoſzka KŠ 1754, 99; Kriſztusevo 'Zidoſzko i Grcsko imé ſzvedocsi KŠ 1754, 99; ſzvojo ſz. rejcs z'Zidovſzkoga i Grcskoga na laſztivni jezik obrnyeno dáo ſteti KŠ 1771, A5a; Mátaj zhája 'Zidovſzke rejcſi KŠ 1771, 1(B1a); geto 'Zidovſzka iména razkláda Grcski KŠ 1771, 2(B1b); Bio je pa napiſzek z-Grcskimi i 'Zidovſzkimi piſzkmi KŠ 1771, 252 požidòvskom po židovsko: Zsidóúl; pozsidovszkom KOJ 1833, 184
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
klàfter -tra m klaftra: Öl; klafter KOJ 1833, 167; Zdaj eden klafter na 72 pálecov raztálani AI 1875, kaz. br. 6; on mertük, steri de meszto klaftra nucani AI 1875, kaz. br. 6; 300 klaftrov je toliko kak 568 m AI 1875, kaz. br. 8; ka je morje dvajſzeti klaftrov globoko bilou KŠ 1771, 425; Csi stoj pri dugôcsoj meri klaftre na pálece scsé vözracsunati AI 1875, kaz. br. 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ába m neskl. oče: kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Abba, Ocsa KŠ 1771, 148
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Àbadon -a m Abadon: ſteroga imé je 'Zidovſzki Abaddon KŠ 1771, 783
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábas -a m opat: Asztrika Szvéto-martinszkoga Abbasa odprávi k-rimszkomi Pápi Szilvesztri KOJ 1848, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abc -a [
abecé]
m abeceda: Trí papíre szem z-abcôv Precsteo KAJ 1870, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecedárium -a m abecednik: Abecedarium Szlowenszko ABC 1725, Ala
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ábel -a tudi Ábeo -ela m Abel: Abel ABC 1725, A3a; Kajn Ábela KŠ 1754, 55; Prikázao je Bougi i Abeo dári KM 1796, 8; pravicsen Ábeo KM 1796, 8; záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Àbia -a m Abija: Roboám je pa poroudo Abia, Abia je pa poroudo Aſa KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Àbiud -a m Abiud: Abiud je pa poroudo Eliákima KŠ 1771, 5; Zorobábel je poroudo Abiuda KŠ 1771, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Àbjatar -a m Abijatar: za vrejmena Abjatára KŠ 1771, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ábraham -a m Abraham: Abrahám ABC 1725, A3a; je ſzlü'zo Ádam, Ábrahám KŠ 1754, 9b; ár Abrahám ne vej náſz KŠ 1754, 150; Abrahám je poroudo I'záka KŠ 1771, 4; da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati KŠ 1754, 11a; od Abraháma KŠ 1771, 5; Boug Abrahama KM 1783, 8; Boug Abrahama BRM 1823, 2; zbüditi ſzini Abrahámi KŠ 1771, 9; je on gucſo Abrahámi BKM 1789, 17; Abrahámi je obecsao ocso mámo Abraháma KŠ 1771, 9; doli ſzi ſzédejo z Abrahámom KŠ 1771, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Àbšalom -a m Absolon: gda je bê'zao pred Absalomom TA 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ádam -a m Adam: ocza naſſega Ádama TF 1715, 19; ſztári Ádam TF 1715, 33; je ſzlü'zo Ádam KŠ 1754, 9b; Ádami i Ejvi KŠ 1771, 440
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ádjektivum -a m adjektiv: kak i v-táksi adjectivumai, steri szo KOJ 1833, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adjutórium -a m adjutorium: Nedelni Adjutorium BKM 1789, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adomáš -a m pitje po delu, napitnica: Kíkoli bode pio z-etoga ádomása SIZ 1807, 6; kíkoli dvá pinta ádomássa ſzmej ſzpiti SIZ 1807, 18; ádomás etak naj gori nakloni SIZ 1807, 5; prineſzli ſzmo dvá pinta na ádomás SIZ 1807, 5; Boug dáj vnogo táksi ádomásov piti SIZ 1807, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Adriánci -nec m mn. Adrianci, kraj v Prekmurju: Adriánci (od Sz. Adriana Mántrnika tak ozváni) KOJ 1845, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Aétius -a m Aetij: junácski Aetius nyemi zoucsi sztáne KOJ 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ágnec -a m jagnje: ino Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; i pripravili ſzo te ágnecz vüzenſzki KŠ 1771, 88; gda bi ágnecza vüzenſzkoga klali KŠ 1771, 146; ágnyeczi KM 1796, 61; Zaká jôcses, máli ágnec KAJ 1870, 101; pren. ti ſzi on Agnecz Bosi, ki odimles toga ſzveita grehe SM 1747, 59; Ar te Agnecz, ſteri je naſzreidi SM 1747, 31; vnebéſza Na gostüvanye Ágnecza KŠ 1754, 259; od Ágnecza Kriſztusa KŠ 1754, 123; zvajoucsi Kriſztusa za ágnecza KŠ 1771, 762; Ágnyecz Bo'si, ki odjímles KM 1783, 10; Kriſztus ágnecz Bo'zi BKM 1789, 133
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ágnečec -a m jagenjček: Ágnecsec KAJ 1870, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ágošton -a m Avguštin: Ágoſton Doctor KŠ 1754, 65; Ágoſton Doktor KŠ 1771, 725; Szvéti Ágoſton KM 1783, 94
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Águstič -a m Agustič, prekmurski pisatelj: Agustich Imre AI 1875, AIN 1876, l; Agustich Imre AI 1878, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Aház -a m Ahaz: je poroudo Acháza KŠ 1771, 5; je pá gucsao Goſzpoud Acházi KŠ 1771, 816
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ahím -a m Ahim: Achim je pa poroudo KŠ 1771, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akóuv -a m vedro, mera za vino, 56 1: akouv KOJ 1833, 149; moremo akôv nücati AI 1875, br. 1, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ákvila -e m Akvila: 'Zidova po iméni Akvilo KŠ 1771, 397
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alabàštrom -a m alabaster: je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áldov -a m 1. žrtev, dar: táksi áldov dopádne Bougi KŠ 1754, 52; ſzmilenoſzt ſcsém i nej áldov KŠ 1771, 29; gorécsi ftiſani áldovov KŠ 1771, 142 2. dar, daritev: neduſne ſzmerti Aldov SM 1747, 61; Primi gori za áldov KM 1783, 5; nyegove áldove KM 1796, 8; nyegove áldove KM 1796, 8; Neszémo áldov pobo'znoszti KAJ 1848, 8; Áldüjte áldove pravicze TA 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Aleksánder -dra m Aleksander: ocso Alexandra KŠ 1771, 152
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Aleksandriánec -nca m Aleksandrijec: zſzpráviſcsa Alexandriánczov KŠ 1771, 357; Sz. Marko je vcſio, i ravnao Alexandriáncze KM 1796, 132
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Aleksandrínuš -a m Aleksandrinec: Klemens Alexandrinus KŠ 1771, 158
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Alféuš -a m Alfej: je bio Alféus KŠ 1771, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkorán -a m koran: Amurát pa na Alkorán priszégne KOJ 1848, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Álmos -a m Almoš, madžarski vojvoda: Álmos vküpnarédi KOJ 1848, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alóeš -a m aloja: myrrhe i aloeſa KŠ 1771, 331; prineſzao je zmejſanye mirhe, i Áloëſſa KM 1796, 112
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ambrúš -a m Ambrož: Krizoſztomus i Ambrús KŠ 1771, 601; Szvéti Ambrús KM 1783, 94
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ametìstuš -a m ametist: te dvanájſzeti amethiſztus KŠ 1771, 806
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Aminadáb -a m Aminadab: Aminadáb je pa poroudo KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ámon -a m Amon: Amon je pa poroudo KŠ 1771, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Amonitánec -nca m Amonit: je ſzrecsno obládao Ámonitáncze KM 1796, 53
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ámoš -a m Amos: Kak je Amos proroküvo BKM 1789, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ànaniaš -a m Ananija: mou'z pa po iméni Anániás KŠ 1771, 353; niki Vucsenik po iméni Ananiás KM 1796, 125
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ànaš -a m Ana: Za viſesnyi popouv Annáſa i Kajafáſa KŠ 1771, 172
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Andráš -a m Andrej, Andraž: po Zeitler Andrási TF 1715, 1; Andráſa KŠ 1771, 12; Szvéti András KM 1783, 93; od Leykam Andrása KOJ 1833, I
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Andréjci -jec m mn. Andrejci, kraj v Prekmurju: Andrejci (od Sz. Andrása Ap) KOJ 1845, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
andréšček -a m november: prvoga andrêscseka bode vödáni AI 1875, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àngjel in àngel -a tudi àngjeo -ela m angel: Tvoj Sz. Angyel TF 1715, 47; Tvoi dobri Angel ABC 1725, A5b; Posli Goſzpodne tvoje ſzvéte Angele SM 1747, 64; naj bodo okouli náſz tvoji Sz. Angyelje KŠ 1754, 224; Angyel Goſzpodnov ſze je nyemi ſzkázao KŠ 1771, 6; ſzo oſztanoli vſzi Angyelje vu Bo'soj miloſcsi KMK 1780, 10; Bo'zi angyel BKM 1789, 39; Angyeo KM 1790; Teda od angyalov k-Bougi ſze odneſzé SŠ 1796, 25; ſzo ga Angyelje zvisávali BRM 1823, 4; ti szi mi angel mira KAJ 1848, 3; Kak angelje v-szvetloszti KAJ 1848, 7; szi ga nihao od angelov TA 1848, 7; I z-angelmi szvét’ szpévali KAJ 1848, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àngjelček -čka m angelček: angyelcska máte v-nébi KOJ 1845, 134
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àngjelvarüváč -a m angel varuh: naš angyelvarüváč BJ 1886, 7; moj angyelvarüváč BJ 1886, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Angliánec -nca m Anglež: Jenner Eduárd angliánecz KOJ 1845, 118
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Àngliuš -a m Anglež: te anglius de törki pomágo AIP 1876, br. 7, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Antikrìstuš -a m Antikrist: od Antikriſztuſa KŠ 1771, 625
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Antìpaš -a m Antipa: kárati Herodeſſa po iméni Antipáſa KM 1796, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Antóni -ja m Anton: Dalmata Antoni KŠ 1771, A6b; Szvéti Antóni KM 1783, 94; Antóni je pa groubi, bedák oſztao KM 1790, 36; pri Sziesz Antoni SŠ 1796, 1; pri Sieſs Antoni KM 1796, (1); Sziesz Antona SIZ 1807, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àpa -e m oče: Veſzéli je Apa SIZ 1807, 36; Samuel apa Kráo KOJ 1848, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àpatur -a m opat: ſz. Bernárda Apátura KM 1783, 37
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àpokalipsis -a m apokalipsa, razodetje: knjige, ſtere ſsze Grcski Apocalypsis zovéjo KŠ 1771, 761
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Apòlion -a m Apolion: imé pa má Apollion KŠ 1771, 783
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Apòlos -a m Apolon: po iméni Apollos KŠ 1771, 399
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
apòštol -a m apostol: mi Apoſtolje ino Vucſeniczi TF 1715, 19; po nyegovi Apoſtoláj KŠ 1754, 9b; Evangelistje ino Apoſtolje KŠ 1754, 3; po ſzmrti Apoſtolov KŠ 1771, A5a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Arabiánec -nca m Arabec: Cretánczi i Arabiánczi csüjemo KŠ 1771, 345
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Àram -a m Aram: Esrom je pa poroudo Arama KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
areopág -a m areopag: Sztojécsi pa Paveo naſzrejdi vu Areopagi veli KŠ 1771, 396; I popadnovſi ga vu Areopagus ſzo ga pelali KŠ 1771, 396
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Areopagìta -e m Areopagit: Dionizius Areopagita KŠ 1771, 397
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
arestànt -a m zapornik: da priliko podvori aresztanti z-temnice vö KOJ 1848, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
arèšt -a m zapor, ječa: Hunyadi Janka Szamoga v-arest djáti KOJ 1848, 58
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
arhángjel in arkángjel -a tudi arhángjeo -ela m arhangel: Miháo Archangyeo KŠ 1771, 758; Angyelje i Arkangyelje KM 1783, 92; Gábriel Archangyel BKM 1789, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Àrhelauš -a m Arhelaj: Archelaus Kralüje nad Judeom KŠ 1771, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
arhiepískopuš -a m arhiepiskop, nadškof: liki Provincziáliſ ali Arciepiſkopuſa KŠ 1771, 655
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ariánuš -a m Arijanec: ka je prouti Ariánuſom vcsio KŠ 1771, 762
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
armalìšta -e m plemič brez posesti: Armaliste tou je: plemenitáse brezi poszesztva (ládanya zemlé) zacsno KOJ 1848, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Árnulf -a m Arnulf, nemški cesar: szo pozváni od Arnulf Czaszara na pomoucs KOJ 1848, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Áron -a m Aron: Govorécsi Ároni KŠ 1771, 362
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Arpád -a m Arpad, madžarski vojvoda: Arpád je nej dugo mogao KOJ 1848, 8; ino Arpáda szmrt pokoszi KOJ 1848, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
artìkuluš -a m člen: Kako je popiſzan te Articulus TF 1715, 23; Trie Articulusje TF 1715, 11; te Vöre naivékſi Artikulusi SM 1747, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ása -a m Asa: Aſa KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Atanáziuš -a m Atanazij: Atanaſius KŠ 1771, 762; Sz. Athanázius Püspeka KM 1783, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Atenašánec -nca m Atenec: Athenasánczi pa vſzi KŠ 1771, 396
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Athenaeum -a [
atenéum]
m Athenaeum, tiskarna v Pešti: Štamparija “Athenaeum” AI 1878, 2; Štampane vu “Athenaeum” štamparii BJ 1886, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Àtila -e m Atila: I Attilla tomi ſzvejti kak radüvao ſzeje SŠ 1796, 66; Atila je bio Nyihov náj strasnejsi Kráo KOJ 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Àuersberg -a m Auersberg: Na Horvatskom szta tüdi szrecsna bilá Dráskovics ino Auersberg proti Törkom KOJ 1848, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Àugsburg -a m Augsburg: pred Augsburg várasom gorobeseni KOJ 1848, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Àugustuš -a m Avgust: od Auguſtus Czaſzara KŠ 1771, 167; Te Auguſtus Rimſzki Czaſzar BKM 1789, 28; ſzi je Auguſztus veliko bradou napravo KM 1790, 20; Frideriki Augusztusi bavarszkomi Kurfirsti KOJ 1848, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Auguštínuš -a m Avguštin: Auguſtinus KŠ 1771, 762
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Àurah -a m Urah: Truber, Bo'ze rejcsi vu Aurachi ſzluga KŠ 1771, A6a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Austriánec -nca m Avstrijec: da szo nyemi ausztriánci pomágali KOJ 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Avárec -rca m Avar: Tej divji Avarci KOJ 1848, 6; junák, ki je Avarczov moucs szpotro KOJ 1848, 6; szvojim priátelom Avarczom KOJ 1848, 5; szo ogrutni Avarci pali goszpoudje tü gratali KOJ (1914), 96
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Àzor -a m Asor: Azor KŠ 1771, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Báal -a m Baal: Baál KŠ 1754; Baál-Zebub KŠ 1754; Bógovje, liki Baál KŠ 1754, 10; Baál-Zebub KŠ 1754, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Báalim -a m Baalim: Bógovje, liki Baálim KŠ 1754, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bábel -a m Babilon: Babel ABC 1725, A3a; pren. ka sze vogrszki Bábel ne more dogotoviti KOJ 1833, X
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
báči -ja m stric, starejši moški: drági moj bajcar bácsi KAJ 1870, 84
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bàjavec -vca m čarovnik: Naj necsüje glasza kautlara, i bajavcza vucsenoga TA 1848, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bàjcar -a m rudar: Jancsi bi rad bajcar bio KAJ 1870, 156
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bajùsi -ov m mn. brki: Na gobci má [tulen] duge ščetinjaste bajusi AI 1878 P, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bàjžolek -a m bazilika: Jütkine lice szo ednôg tak erdécse grátalo, kak baj'žolek AIP 1876, br. 10, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bàk -a m oven: te najtücsnêse ovcé (bake) meszári odá KAJ 1870, 140
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bàkoš -a m Bakoš: Bakos Mihály BKM 1789, 8 b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bàlamber -a m Balamber, hunski vodja: Hunovje stere je Balambér z-ütransyih krajov Ázie v-Europo privodo KOJ 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
baligáč -a m levičar: Redovno z-právov rokôv delamo baligácske z-lêvov KJ 1870, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
báliš -a m sejmar, kramar: na podi szpajôcsi bálisje szo sze komaj rêsili AIP 1876, br. 6, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Balkán pólotok ~ -a m Balkanski polotok: csi bi sze na Balkán polotoki szlovenszki národje za edno oblászt vküpszpravili AIP 1876, br. 8, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bàlžam in bàlžom -a m balzam: od balsoma dragſi KM 1783, 251; Liki drági bal'sam TA 1848, 110
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bán -a m ban: Frángepán Kristóf horvatszki bán KOJ 1848, 74
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Banát -a m Banat: v-Banáti KM 1790, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bàndi -ja m Bandi, ljubkovalno za Sandor, Aleksander: Te máli Bandi KAJ 1870, 9; Bandii vcsenyá nêtrbê KAJ 1870, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bànk -a m banka: vogrszki szamosztálen bank bode goriposztávlen AIP 1876, br.1, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bàrabaš -a m Barnaba: ſze je zváo Barabbás KŠ 1771, 93
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bárány -ja m Bárány, madžarski šolnik: správlene po Bárány Ignáci BJ 1886, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
barát -a m menih: nistera imánya vkrajvzeme barátom KOJ 1848, 37; po csednoszti ino delavnoszti teh barátov KOJ (1914), 105
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bàrbaruš -a m tujec: Kak ſzo pa barbaruske vidili KŠ 1771, 427; bodem tomi gucsécsemi barbarus KŠ 1771, 518
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bàrla -e m Barla, prekmurski pisatelj: Barla Mihál BRM 1823, IV
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bàrnabaš -a m Barnaba: ſzvéti Barnabás KM 1783, 93; je Paveo z-Barnabáſſom prejk ſou KM 1796, 127
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
barón -a m baron: kâ szo, csi vecs nê, dönok barônje KAJ 1870, 117; grofi, baroni AI 1875, kaz. br. 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
báršon in báršonj -a m žamet: Bárson ABC 1725, A3a; oblekli ſzo ga vu bárſony KŠ 1771, 152; Vbárson oblecsenoga BKM 1789, 76
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bàrtimeuš -a m Bartimej: Bartimeus preglédne KŠ 1771, 132
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bàša -e m paša: nyegovoga lüblénoga Basso i zeta Mehemeda razbili KOJ 1848, 83
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bátritel -a m tolažnik, hrabritelj: Düha Bátritela nász vszejh Poszvetitela KOJ 1845, 136
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bátrivitel -a tudi bátriviteo -ela m tolažnik, hrabritelj: O, batrivitel ſzvéti Düh SM 1747, 56; bátriviteo Dujh ſzvéti KM 1783, 229; Vu szmrti nas bátrivitel BKM 1789, 70; Szvéti Duh nas bátrivitel BRM 1823, 87; V-szmrti nam je bátrivitel KAJ 1848, 6; Nejmamo bátrivitela SŠ 1796, 43; obvzétom Szrdcz tú'zni bátriviteli KAJ 1848, 9; Angele bátrivitele KAJ 1848, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bátuš -a m votla mera: ſztou bátuſov olija KŠ 1771, 225
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bazìliuš -a m Bazilij: Poſzlüsaj ſz. Baziliusa KM 1783, 211
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bèč -a m Dunaj: ino marsira z-pripomoucsnimi Francúzi nad Bécs KOJ 1848, 109; poszlaniksztvo eto leto v-Becsi vküprijde AI 1875, kaz. br. 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bèčan -a m Dunajčan: da Becsanje Maximiliana zoberoucs 'selejo KOJ 1848, 69; Gda bi 'se becsanje v-náj véksoj sztiszki vczágali KOJ 1848, 98
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bedák -a m bedak, neumen človek: Antóni je pa groubi, bedák, i manyák oſztao KM 1790, 36; Veliki bedák je tak tiszti cslovik KOJ 1845, 107; I tak bedák osztao KAJ 1870, 157; szo nyim Radgoncsanye pravili: dummer windischer (szlovenszki bedák) KOJ (1914), 123
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Béelzebul -a m Belcebub: ſzo goſzpodára Beelzebula zváli KŠ 1771, 33; Beelzebuli pripisüjo KŠ 1771, 37; kaj Beelzebula má KŠ 1771, 110
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bèg -a m beg, bežanje: trijé szo pa vbégi vuisli szmrti KAJ 1870, 165; v bêg vdárijo odürjávczi nyegovi TA 1848, 52; Vidilo je môrje i vbêg je vdarilo TA 1848, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bèlec -lca m 1. belilec: liki mujvalo bejlczov KŠ 1771, 815 2. bel konj: po fárbi razločevámo belce, sivce, erjávce, vrance AIP 1878, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bèlgrad -a m Beograd: Belgrád razderé KOJ 1848, 26; nasega poglavársztva zastôpnika v-Belomgrádi vöospotali AIP 1876, br. 5, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bèlial -a m Belial: I kak ſze gliha Kriſztus z-Beliálom KŠ 1771, 539
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
beločenáras -a m beljakovina: csiszti otrôbi, vnogo zdr'zavávo z-belocsenárasza, méoke AIP 1876, br. 3, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Benečán -a m Benečan: Stevani II. szo Benetsáni taki zadenili tou KOJ 1848, 25; Benetsánje szo primorszke krajine pod szé potégnoli KOJ 1848, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bènedek -a m Benedikt: Benedek KMS 1780, A2; Szvéti Benedek KMS 1783, 94; Szvétoga Benedeka Fare Dühovniki KMS 1796, 1; pohváli Sz. Benedeka KOJ 1845, 77; za Redovnike szvétoga Benedeka KMS 1848, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
benediktínar -a m benediktinec: ino Benedictinarom za 'sivesz darüje KOJ 1848, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
benjǘj -a m trebuh: I 'ze vecs netrôbi benyüj KAJ 1870, 79; Trôbi vuká vôtli benyüj KAJ 1870, 137
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Berengár -a m Berengar: je 'snyimi v Taliánszkom Berengára Krála potuko KOJ 1848, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bernárd -a m Bernard: Szvéti Bernárd KM 1783, 94
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
besnják -a m divjak: Besznyáczke z-velkov prászkov sze szünejo na Cérkve KOJ 1848, 17; Bocskajovim besznyákom KOJ (1914), 121
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bèteg -èga m 1. bolezen: tomi betegi AI 1878, 8; po etom teskom betegi AI 1878, 57; prisli ſzo vrácsit ſze od betegouv ſzvoji KŠ 1771, 184; V-betegi biti KM 1790, 93; s svojim betegom jáko nevarna AI 1878, 8; pren. ako je eta moia nevolia (beteg) nei ſzmertna SM 1747, 57; z-ſzvojega betega KM 1790, 42; po etom betégi KŠ 1754, 242 2. bolečina, težava: Betege naſſe je on preterpo KŠ 1754, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
betežník -a m bolnik: tesko trpi bete'snik KOJ 1845, 12; Bete'znik AI 1878, 1; je le'zalo veliko vno'zina bete'znikov KŠ 1771, 278; i zvrácso je bete'znike KŠ 1771, 48; Vrácsi vſze betesnike BKM 1879, 49; se nüca za betežnike AI 1878, 47
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bètlehem -a m Betlehem: I ti Betlehem, zemla Jude KŠ 1771, 7; ſze je pa Jezus poroudo v Betlehemi Jude KŠ 1771, 6; V Betlehemi rodi ſze BKM 1789, 6; V-Betlehemi ſze rodi BRM 1823, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bèzovec -vca m bezeg: Bezovec tüdu drevi podoben grm AI 1878, 47; v-szenci ednoga bezovca KAJ 1870, 137
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bežáj tudi bižáj -a m tek: Nyegov be'zaj BKM 1789, 20; vas bezáj BRM 1823, 69; zemelszki be'sáj dokoncsavsi KOJ 1845, 3; dokoncsao szvoj zemelszki be'saj KOJ 1848, 60; szkoncsani nas be'záj KAJ 1848, 6; temno pôt be'zája KAJ 1848, III; hitri v bežaji AI 1878, 8; Gda bi pa ſzpuno Ivan bi'záj KŠ 1771, 383; bi'záj ſzam dokoncsao KŠ 1771, 654
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíbic -a m priba: Bibic (a bibicz) je tak velki, kak golob AI 1878, 27
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bìbor -a m škrlat: Bibor ABC 1725, A3a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíc -a m pretepač: Nej piánczi, nej biczi nego krotkomi KŠ 1771, 637
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bìč -a m 1. bič, palica z jermenom za udarjanje: napravo ſzi je bics zmotvozczov KŠ 1771, 269; pren. je ozdrávila od toga bicsa KŠ 1771, 116; Tva bicsa 'zmétna ne cſini BKM 1789, 68; Bogá velikoga bicsa ne vidis nad ſzebom SŠ 1796, 10; Ftisaj bics ſzrditoſzti BKM 1789, 34; je ji pa doſzta zvrácso od betegouv i bicsov KŠ 1771, 189; tvoje ſzrditoſzti bicse od náſz odvrni KM 1783, 101 2. nasilje, sila, pritisk: náſz pod bicsom ſsés dr'zati KŠ 1771, 830
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bík -a m bik: krv bikouv i kozlouv te oſzkrúnyene poſzvecsüje KŠ 1771, 686; tü nehámo ednoga biká tretyáka SIZ 1807, 6; Múv biká je nenászladen KAJ 1870, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bilolén -a m galun: Bilolen se nüca v fárbariji AI 1878, 54
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bín -a m greh: csi takſi bin má KŠ 1754, 56; bina nemajoucsega KŠ 1771, 415; za moj bin SŠ 1796, 144; nas pogübelen bin KAJ 1848, 6; vértov bin zroküje AIP 1876, br. 1, 3; pren. szi odpüszto bin grêha mojega TA 1848, 24
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
biróuv tudi biróv -a m sodnik: szo sze pandurje i birôv vöpopascsili AIP 1876, br. 2, 8; Birouvi obtou'so KOJ 1845, 50; szodczi (birouvi) naznánye dani bio KOJ (1914), 149
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bistrodŕkavec -vca m hitri tekač: Bisztro be'zécsi lüdjé (bisztrodrkavci) KAJ 1870, 36
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bívec -vca m pretepač: Ár je potrejbno püſpeki biti, nej bivczi KŠ 1771, 657
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bívol -a m bivol: Bivaly; bivol KOJ 1833, 152
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bižáj -a m tečaj, daljinska mera: vmeſzto, ſtero je na séſtzdeſzét bi'zájov od Jeru'zálema KŠ 1771, 255
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
blagoslòv -a m blagoslov: tvoj blagoſzlov BKM 1789, 24; Blagoſzlov KM 1790, 111; ſztvojim ſzvétim blagoſzlovom TF 1715, 47; ſztvojim ſzvétim blagoſzlovom ABC 1725, A6a; nai blagoſzlov Abrahámov med pogane pride SM 1747, 17; Otsé blagoſzlov potrdi KŠ 1754, 33; po blagoſzlovi krüh i vino zovéta KŠ 1754, 8b; Agneczi blagoſzlov i poſtenyé KŠ 1771, 776; vu vſzem blagoſzlovi KŠ 1771, 574
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
blàgoslovìtel -a m blagoslovitelj: I dela blagoszlovitel KAJ 1848, 251
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bláznik -a m brezbožnik, bogokletnik: Jaj blázniki KM 1783, 286; Bo'ze ſzvéte recſi bláznik BKM 1789, 67; Kriſztuſſa je imenüvao za bláznika KM 1796, 107; blázniczi scséjo Czérkev tvojo vtoniti KAJ 1848, 164
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
blèn -a m črni zobnik: Blen jáko čemérnati náras AI 1878, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
blísk -a m blisk: Blizk; Fulgur KMS 1780, A7; Ar liki bliſzk zhája KŠ 1771, 81; prszi eden 'zarjav bliszk preszmekno AI 1875, kaz. br. 7; pren. Csi vdeli bliſzk od ſzé dá BKM 1789, 246; Tvoje dike blíszk KAJ 1848, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
blížnik -a m bližnji: sze i bli'snik nepohüjsa KOJ 1845, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
blódnik tudi blóudnik -a m blodnik: je bloudnik poſztano KM 1796, 9; Kelki blôdnik jocse KAJ 1848, 31; V-blôdniki trák vere netim KAJ 1848, 272; voditel blôdnikov KAJ 1848, 48; I blôdnikom vremen nihás KAJ 1848, 23; Blôdnikom pot i ſzvecsa BRM 1823, 37; Povrni blôdnike KAJ 1823, 152
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bltinci -nec m mn. Beltinci, kraj v Prekmurju: nize Böltinec AIP 1876, br. 1, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bòb -a m bob: Bob v sztejno metati KOJ 1845, 12; Sztejne sze bob neprime, tak sze neprime návuk okorne decé KOJ 1845, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bobén -a m boben: bobén KOJ 1833, 154; vszi bobénje zahrumijo KOJ 1848, 91; na bobén ne vdári KAJ 1848, 277
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bobínki -ov m mn. koze: Komi szo bobinki na prsza vdarili KOJ 1845, 117; szo prisle oszepnice (bobinki) KOJ (1914), 130; József I. v-bobinkaj (oszipniczaj) je vmr’o KOJ 1848, 105
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bodélj -a m gladež: Po rô'zaj i bodélji KAJ 1848, 30; Po trnyi i bodélji KAJ 1848, 236
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bòdonci -nec m mn. Bodonci, kraj v Prekmurju: v-Bodonce KOJ 1848, 122
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bogátec -tca m bogataš: Bogátecz KŠ 1771, 745; Bogátecz KMS 1780, A2; kak bogátec ne zamüdi AIP 1876, br. 1, 6; Zbogácza vcſiniti ſziromáka BKM 1789, 175; jaj vám bogáczi KŠ 1771, 184; navküpe bogátzi i sziromaczke TA 1848, 39; Bogátci vnôge dôbi hráno jejo KAJ 1870, 44; i bogácze je odpüſzto KŠ 1771, 165
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bogaznánec -nca m bogoslovec: ſze je Theo-logus, tou je, Bogáznánecz zváo KŠ 1771, 260
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bógec -a m malik: i drá'zd'zili szo ga z szvojimi bôgeczmi TA 1848, 65
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bogmét -a m zaklinjanje z besedo bogme: brbravna recslivoszt, Bogmet i nanizávanye KAJ 1848, 173
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bogopsǜvec -vca m bogokletnik: szo pápinszke kmete za bogopszüvce ospotováli KOJ (1914), 127
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bóhar -a m berač: szta dvá bôhara 'zivela KAJ 1870, 37
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bòj -a m boj, bojevanje: ino boy ob cſimo TF 1715, 30; proti ſztáli vu boji SM 1747, 26; Boute pa csüli boje i bojouv gláſzi KŠ 1771, 79; nej je drügo nego boj KM 1783, 272; je boj nasztao KOJ 1848, 5; boj szopijo TA 1848, 114; boj pelati AI 1875, kaz. br. 3; v boji AI 1878, 6; z-bojom prehenyali KOJ 1848, 8; Z-bojom nemrejo nikaj opraviti AIP 1876, br. 1, 3; pren. Boj dühá prouti tejli KŠ 1754, 192
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bòjnik -a m vojak, vojščak: Ne skodi nám 'ze bojnik BKM 1789, 96; Bojniki szo rane dika KAJ 1848, 264; obdvá bojnika AI 1875, br. 1, 2; vnogo mládi bojnikov AI 1875, kaz. br. 3; vszem bojnikom morejo roké povisznoti TA 1848, 60
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bojtár -a m pastirjev pomočnik, pogonič: Bojtár de iz-têm 'ze vsze má KAJ 1870, 9; z-bojtármi zeperé csredo KAJ 1870, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bòk -a m oven: bok med ovcámi KOJ 1833, 151
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bòkrači -ov m mn. Bokrači, kraj v Prekmurju: v-Bokracsi AIP 1876, br. 2, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bòldižar -a m Baltazar: Boldi'zár krao BKM 1789, 449; Bold'sár Krála KM 1796, 80
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bòlvan -a m malik: Bolvan je pa ona ſztvár KŠ 1754, 9; szta on Bolvan KOJ 1833, VII; áldov tomi bolvani KŠ 1771, 362; varte ſze od bolvanov KŠ 1771, 735; ſteri ſze hválio vbolvanih KŠ 1754, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bolvánčar -a m malikovalec, pogan: ki je bolváncsar KŠ 1771, 583; ga je za bolváncsara spotao KOJ 1845, 60; ſzi ſze ſzmilüvao bolváncsari KŠ 1754, 232; i bolváncsarov nyihov táo bode KŠ 1771, 805; bolváncsarov tiváriſtva KM 1796, 70
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bòmblek -a m mačica, socvetje v obliki podolgovate kepice: kuszte mácice (bombleci) KAJ 1870, 153
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bóoz -a m Booz: Boóz je pa poroudo Obeda KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bór -á m bor, drevo: Sztári borôvje klumnejo KAJ 1870, 86
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bòr -a m boj, bojevanje: vu vnougom bori KŠ 1771, 616
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bòrec -rca m vojak: Ar Bog raztepé koszti borczov TA 1848, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bòrkovič -a m Borkovič: Borkovics KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bòt -a m palica: koudis ſzvoj bot csiſzti SIZ 1807, 46; ka ti z-bottom nad mené ides KM 1796, 56; zvelikimi botmi BKM 1789, 74
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bòter -tra m boter: moj boter KM 1790, 46; boter KOJ 1833, 163; Boter z-botrov na botrine AIP 1876, br. 1, 1; Botri i Botre KMK 1780, 61; csi botre zovémo KŠ 1754, 188
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bòtond -a m Botond, madžarski vojvoda: Botond KOJ 1848, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bóug Bogá m Bog: Goſzpodin Boug TF 1715, 15; ſze radüe Bogh ABC 1725, 6a; Goſzpon Bog SM 1747, 57; Boug zmoſen SM 1747, 72; kaſtiga Boug KŠ 1754, 75; Oh! Bôg, ki ſzi vſzamogoucsi BRM 1823, 3; Jeszte bôg KAJ 1848, 6; Ar szi ti ne Bôg TA 1848, 5; Lübi Bôg BJ 1886, 7; Bôga zvisávanye BRM 1823, II; je od Bogá nyihov Jezik KOJ 1833, IX; Bôga bivoszt KAJ 1848, 6; Podlo'znoszt k Bôgi BRM 1823, VI; hváli Bôga BRM 1823, 2; Vüpaznoszt v-Bôgi BRM 1823, VII; je Boug eto KŠ 1771, A5a; Boug KMS 1780, A7; Oh Boug KMS 1783, 11; Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; mi Bogá bojali TF 1715, 14; od Bogá SM 1747, 54; od Boga KŠ 1754, 743; proti Bougi kricsécſi TF 1715, 53; vu ednom Boghi ABC 1725, A5a; vu Bougi KŠ 1754, 86; Goſzpodne Bosje TF 1715, 46; Bose KŠ 1715, 47; Goſzpodne Boſe SM 1747, 54; Bosje SM 1747, 55; Goszpodne Bo'ze BRM 1823; Goszpodne Bo'ze TA 1848, 6; trijé Bogouve KM 1783, 13; doſzta Bogouv KŠ 1754, 85; pred bogôvmi ti bodem 'zoltáre szpévao TA 1848, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bóugi -oga m revež, siromak: poleg tvega trüda, i bouge nadeljaj BKM 1789, 183
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bráč -a m trgač, obiralec grozdja: brácsov juvkanye KAJ 1870, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bránitel -a m branitelj: vernih bránitel BKM 1789, 104; veren branitel BRM 1823, 92; ki ſzi branitel Düſevni SM 1747, 66; bránitela i pomocsnika má KM 1783, 91
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bràt -a m 1. brat: brat tvoj KŠ 1754, 171; nyegov brat KM 1790, 20; brati tvojemi KŠ 1754, 66; tejva dvá brata KM 1790, 8; bratovje nyegovi KAJ 1870, 117; Stiri brátov KŠ 1771, 10; od brátov BJ 1886, 3; bratom i sestram BJ 1886, 3; med doſzta brátmi SM 1747, 30 2. v nagovoru tovariš, prijatelj: bráczi moji KŠ 1771, 730; primte brátye kupico AIP 1876, br. 1, 1; drága brátya SIZ 1807, 6; bratovje i szesztre KOJ 1845, 89; brátye KŠ 1754, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bratánec -nca m bratranec: ſszeſztre i bratánczi BKM 1789, 422
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brátec -tca m, v nagovoru tovariš, prijatelj: Ne csüdite ſze, bráczi moji KŠ 1771, 730; oh moj brátecz SŠ 1796, 134; brátecz odküpleni KAJ 1848, 143; Hodi bratec BJ 1886, 6; csi nájnoga bêloga brátca notrinepüsztis KAJ 1870, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bratovlǜbec -bca m bratoljuben človek: vküptrpte, bratovlübczi, ſzmileni KŠ 1771, 709
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bráv -á m prašič: ednoga tücsnoga bravá SIZ 1807, 6; moja bráveta KAJ 1870, 149
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bravìček -čka m prašiček: Süldö bravicsek KOJ 1833, 172
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brbòtaš -a m klepetav človek: Brbotasa neszlánoga AIP 1876, br. 9, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bréjg in brég -a m breg, hrib, gora: brejg KŠ 1771, 46; Breig BKM 1789, 13; Brejg KM 1790, 95; Brêg BRM 1823, 6; zbrejga KŠ 1771, 129; na vrh brigá KŠ 1771, 177; Po brejgi KŠ 1754, 261; pri brejgi KŠ 1771, 115; na brejgi KM 1796, 101; bregov goric AI 1875, kaz. br. 8; brêgov AIN 1876, 10; ſzedem brigouv KŠ 1771, 797; zacsnete praviti brigom KŠ 1771, 252; csi mám vſzo vöro tak, da brigé prenáſam KŠ 1771, 516; v-brgáj AIP 1876, br. 5, 7; vti veliki brgáj AIP 1875, 3; med visziki bregáj AIP 1875, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brèščec -a m hrib: brescsece z vinszkim tersztjom naszaditi KOJ (1914), 99
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brezčòntnik -a m brezkostnik, žival, ki nima kosti: Brezhrbetnici ali brezčotnici AI 1878, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brezhr̀betnik -a m brezhrbteničar, žival, ki nima hrbtenice: Brezhrbetnici, ali brezčontnici AI 1878, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brezrédnik -a m nerednež: opominajte brezrednike KŠ 1771, 622
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brezzôbec -bca m brezzobec: Brezzobci AI 1878, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bréžič -a m hribček: na szvéto-Martinszkom bre'sicsi KOJ 1848, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brijáč -a m brivec, strižec: liki ágnecz pred brijácsom ſzvojim neglaſzni KŠ 1771, 366; liki ovcza pred ſzvojim brijácsom obnejmi KŠ 1771, 815
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
briliánt -a m briljant: či je [diamant] na kükle obrüšeni, te je briliant AI 1878, 54
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brítof -a m pokopališče: bi nyegovi vucseniczke bogatejse mrtvecze na Cintor (britof) szprevájali KOJ 1845, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bród tudi bróud -a m brod, breg ob morju, reki, kjer se da pristati: Neprilicsni pa brod bodoucsi KŠ 1771, 424; nárocsa, ſtera ſzo brod mela KŠ 1771, 426; k-brodi ſzo priſztoupili KŠ 1771, 122; pri Actiácskom broudi KŠ 1771, 655; pren. pridem k-broudi vekivecsnoga blá'senſztva KM 1783, 183
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brodár -a m ladjar, mornar: angluski brodár KAJ 1870, 154; vrgli ſzo ſors brodárje KM 1796, 81; Máli brodárje BJ 1886, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bròj -a m 1. število: broj szlovenszkih pápinczov KOJ (1914), 136; AI 1875, kaz. br. 1; z-velikim brojom AI 1878, 24, 31 2. številka lista: Kazajócsi broj AI 1875, kaz. br. 1, 8; Vszákom broji AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bròmblek -a m brst: Záto dén denésnyi sze veli Kalmovszkim bromblekom Széchu Sáre rou'se KOJ (1914), 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brònz -a m bron: Esi [k bakru] se sliši bronz AI 1878, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Brtàlan tudi Bertàlan -a m Jernej: Filip i Brtalan KŠ 1771, 31; Andráſa Filipa i Brtalana KŠ 1771, 110; Szvéti Bertalan KM 1783, 93
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brùnc -a m bron, med: Ertz; bruncz, med. etc. KOJ 1833, 155; od zbruncza naprávleni KŠ 1771, 601; z-bruncza KM 1796, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brǘs -a m brus: Brüsz KAJ 1870, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brüsár -a m brusač: tak iscsi za szébe dobroga brüszára KOJ 1833, 146
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brǘtiv -a m pokopališče: Brütiv BJ 1886, 26; Do brütiva pot AIP 1876, br. 2, 2; na brütivi kri'zi AIP 1876, br. 9, 8; brütivje AI 1875, br. 1, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bùda -e m Buda, hunski vojvoda: Brata szvoje-ga Budo KOJ 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bùdapešt -a m Budimpešta: Budapest AIN 1876, 1; Buda-Pest AIN 1876, 1; Buda-Pest AI 1875, kaz. br. 1; AIN 1876, 2; v-Buda-Pesti AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bùdišin -a m Budišin, kraj v Lužici: czejli Nouvi Zákon 1706, darüvao vBudiſſi in 8vo. KŠ 1771, A6b; vu Budiſſi KŠ 1771, A6b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bulgárec -rca m Bolgar: szo nyihovi szrdniczke, Bulgarczi szpomourili KOJ 1848, 7; je neprilicsen bio Bulgárczom KOJ 1848, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Búlzo -a m Bulzo, madžarski vojvoda: Bulzo KOJ 1848, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bùndaš -a m kosmat pastirski pes: ka bundasa vecs nevês KAJ 1870, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bùrkuš -a m Prus: Burkus KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
càjgar -a m gostilniški izvesek: Bár da bi vszáki lejpi czajgar dobro vino odávao KOJ 1845, 61; vecs ostari na steri szo cifraszti cajgarje (kazárje) bili KAJ 1870, 116
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
càjt -a m 1. čas, neomejeno ali omejeno trajanje: Idö vrêmen, cajt AIN 1876, 42; Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73, BKM 1789, 314; Da nam je pa 'se czajt odhájati, záto proſzi SIZ 1807, 37; i v-tom cájti itak eden mládi szin na trónus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3; odetoga cajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8; i lagoji czájt netou'si KOJ 1845, 30; pren. Dáj mi pomoucs v-ſztiſzkávanyi, Czajt je ſzmilenoſzti BKM 1789, 320; Czajt je ſzmilenoſzti SŠ 1796, 124 2. v predložnih zvezah: Docajta szam jasz za volo priaznivoszti kricsao AIP 1876, br. 1, 7; Csi [ga] nepravicsno i pred czajtom na moko i ſzmrt oſzoudimo KŠ 1754, 55; priſao ſzi ſze pred czajtom mantrati ná ſz KŠ 1771, 27; Pred czajtom nikoga, naj bole pa düſevne paſztére, ne ſzoudmo KŠ 1771, 495; ka sze naj na palinko ne navádi, ár eto ga pri cajti predčasno zaprávi AIP 1876, br. 5, 7; proszim pri cájti na znánye dati, ki naprêplácsati 'zelejo AI 1875, kaz. br. 8; Etak je moj 'sitek, Mino je priczájti SŠ 1796, 110
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Càrigrad -a m Carigrad: vu Czárigrádi KOJ 1848, 10; Vu Cáromgrádi AIP 1876, br. 10, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
càsar -àra m cesar: Czaszar, Kráu KŠ 1754, 30; Henrik Czaszar KOJ 1848, 8; od Arnulf Czaszara KOJ 1848, 7; nassemi ſzveklomi Czaszari ABC 1725, A 7a; Trjé caszarje AIP 1876, br. 11, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
casus -a [
kázus]
m sklon: po racsúnai ino casusai KOJ 1833, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cecátek -tka m dojenček: czeczátki máli dicsijo BKM 1789, 7; liki czeczátkim vu Kriſztuiſi KŠ 1771, 494
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cecávec -vca m sesalec: se slišijo sesávci AI 1878, 5; Za cecávce se zovéjo AI 1878, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cècek -cka m sesek: Czeczek KMS 1780, A7b; czeczek KOJ 1833, 177; je od czeczka ſztávleno BKM 1789, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cédruš -a m cedra: dolizlámle Goszpod czedruse Libanona TA 1848, 22
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cèhmešter -tra m cerkovnik: czéhmester KOJ 1845, 99
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
céjh -a m ceh, obrtniško združenje: czejh KOJ 1833, 178
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cènt -a m stot: Czent KM 1790, 95; na cent odáni AI 1875, kaz. br. 8; po centi 20 frt. AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cèntimèter -tra m centimeter: Eden centiméter szkoro malo dugsi AI 1875, kaz. br. 6; koliko méterov i centiméterov zadene AI 1875, kaz. br. 6; pét centimetere debela AI 1878, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cèpič -a m cepič: Czepics KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cèr -a m cer: Lêpi cer KAJ 1870, 148; cera KAJ 1870, 148
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ceríntuš -a m Cerintus: biſznejnye Cerinthuſa KŠ 1771, 262
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cerkovnják -a m cerkveno posestvo: Tissinszki farar je cerkovnjak natihoma oudao KOJ (1914), 139
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Cézar -a m Cezar: po Julius Czaezari podvr'zeni bili KŠ 1771, 434
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cigán -a m cigan: Vszáki Czigán ſzamo ſzvojga konya hváli SIZ 1807, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cìgel tudi cìgeo -gla m opeka: na tri leszéke cigel dene KAJ 1870, 58; czigeo ſzo 'sgáli KM 1796, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cíl -a tudi cío cíla m cilj: czil Csloveka BRM 1823, V; Veliki Czil KAJ 1848; Bougi ne prepisuj czila BKM 1789, 307; viszikoga czila KOJ 1833, VIII; voposztávlenomi czili KOJ 1833, IIII; velkomi czili proti KAJ 1848, 3; k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1; Czio nyegovoga piſzanya je KŠ 1771, 3; Moj náj bougsi tao, i czio naj bode BKM 1789, 172; na té czio KM 1796, 133; ka ſzam na té czio od tébe ſztvorjeni KM 1783, 3; moj 'zitek czio má KŠ 1754, 240; Vekivecsnoſzt nejma czila KŠ 1754, 273; kczili ſze vgányam KŠ 1771, 597
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cìmer -a m 1. grb: ſtere czimer je bio Dvojcseti KŠ 1771, 428 2. šopek: ſzmo jo z-táksim czimérom pokrili SIZ 1807, 42
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cìmerman -a m tesar: drejvo-delavecz (czimerman) KOJ 1833, 151
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cìmper -pra m 1. lesena stavba: na kom czejli ete czimper ſztoji KŠ 1754, 5b 2. ostrešje: i kázali ſzo nyemi czimper te czérkvi KŠ 1771, 79; leis za cimper BJ 1886, 30; sztojijo vküpnalücsani cimpri KOJ 1845, 39; pren. lejpi ſzvejta czimper BKM 1789, 280; na düsni czimper KAJ 1848, 133; cimper szvoji gnêzd KAJ 1870, 26; potrejbna k-cimpri szvejta KOJ 1845, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cìnamom -a m cimet: I cinamoma i diſanya i máſzti KŠ 1771, 799
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cìntor -a m pokopališče: mrtvecze na Cintor (britof) szprevájali KOJ 1845, 20; Idi negdanegda na Cintor (britov) KOJ 1845, 47; bi ſze po czintori ednouk séto BKM 1789, 433
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Cipriánec -nca m Ciprčan: na rod gledoucs Czipriánecz KŠ 1771, 353
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Cìpruš -a m Ciper: notri do Feniczie i Czipruſa i Antiochie KŠ 1771, 377; Cziprus, i Szeleuczio je obhodo KM 1796, 126
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cistercìta -e m cistercijanec: Cisztercitam ino Premonstratenzerom KOJ 1848, 122
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
citeráš -a m citrar: je tam Czitherás SIZ 1807, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
còl -a m cola, meter: teszács i sztolar z-colom KAJ 1870, 65
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
còmper -pra m čar, čaranje: Csi je bilou, czomper KM 1783, 147
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
còmprnik -a m čarovnik: czomprnikov KŠ 1771, 805
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
còmprnjek -a m čarovnik: Simon Máguſa, priétnoga Nero Czaſzari czomprnyeka KŠ 1771, 700
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Constantius -a [
konstánciuš]
m Konstancij: nyegov ſzin Conſtantius KŠ 1771, 159
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Constatinus -a [
konstatínuš]
m Konstantin: ſtera je za Velikoga Contantinuſa bila KŠ 1771, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cótar -a m cunjar: rokodelavci cotarje AI 1875, br. 2, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cǜg -a m vprežni voz, vprega: páverszki cüg KAJ 1870, 88
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cǜgeo -gla m vajet: Gyeplü; czügeo KOJ 1833, 158; gibanye cügla KAJ 1870, 88
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cùker -kra m sladkor: nyega dreſzélnoſzti ſzlatkoſzt ſzo czukra SM 1747, 77; Czuker KMS 1780, A2; czuker KOJ 1833, 178; se cuker dela AI 1878, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cǘrek tudi cö́rek -rka m curek: Patak; potok, járek, czürk KOJ 1833, 168; Zdrávje po czürki prejde KOJ 1845; Czörek KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cvéjt -a m cvet: liki czvejt tráve KŠ 1771, 705, 745; Daj, da nyega czvêt raszté KAJ 1848, 6; pren. ſzveczke dike vſzáki czvejt KŠ 1754, 273; dike veſz czvejt BKM 1789, 250
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cvèk -a m žebelj: Czvek KM 1790, 93; Tvoje rane czveczi SM 1747, 68; znamejnya czvekouv KŠ 1771, 333; Rane czvekou bolijo me BKM 1789, 75; bi trbelo v-nyé escse cveke KAJ 1870, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cvétek in cvéjtek -tka m cvetek: nisteri cvêtek sze szka'züje escse KAJ 1870, 27; Kak med szlapmi czvetek Nevedôcs povêhne KAJ 1870, 265; 'sitek ſzpodoben je k-czvejtki SŠ 1796, 40; pren. Jaj czvejtek dévojſztva SIZ 1807, 60; Vgája czvêtek szrecse lüdi KAJ 1848, 176; blagoszlovnomi czvêtki právoga krsztsansztva na vugoden odraszek KAJ 1848, X
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cvétič -a m cvetek: müsice oblê'zejo cvêticse KAJ 1870, 97; ki czvêticse tak koronüjes KAJ 1848, 260
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cvíl -a m stok: placs i jocs i czvil vnougi KŠ 1771, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čákan -a m palica s kovinskim koncem: i z-csákanom ga [kamen] je 'zmetno sztrêti KAJ 1870, 12; ospicsene csakáne KAJ 1870, 85
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čaléjr -a m goljuf, čarovnik: niki Simon csalejr KM 1796, 123; najſla ſzta nikſega csalejra KŠ 1771, 381; pri csaléraj KOJ 1845, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čám -a m gnus: Tsömör; grzdenyé, csám KOJ 1833, 177
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čamúr -a m jeza: vu csamúri szrditoszti szvoje TA 1848, 64
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čàs -a m 1. čas, neomejeno ali omejeno trajanje: Od csaſzov pa i vrejmenov vám je nej potrejbno piſzati KŠ 1771, 621; da bi eden csaſz bilá, odiſla ſzta KŠ 1771, 390; do etoga cſaſza TF 1715, 46; do etoga csasza ABC 1725, A5b; do malo csaſza SŠ 1796, 40; po vſzem csaſzi cſéſzti ſzvoje TF 1715, 5; po tri vöre csaſzi SŠ 1771, 354; dokecs csaſz mámo SŠ 1771, 570 2. v zvezah: do časa začasno, krajši čas: 'zivémo eti do csaſza KŠ 1754, 160; je záto odiſao do csaſza KŠ 1771, 666; ta vidoucsa ſzo do csaſza KŠ 1771, 536; ali pa do csaſza vu Purgatorium KMS 1780, 82; Natom ſzvejti ſzi do-csaſza SŠ 1796, 24; tam je nihá docsaſza Szpati SŠ 1796, 17; Od dácse docsasza je vövzéta AI 1875, br. 1, 5; po časi čez čas: jo po csaſzi kraj vzeme KŠ 1754, 178; po császi KOJ 1845, 5; enčas nekaj časa: dveri encsasz gori odprejti KOJ 1845, 41; ino encsasz escse v Rimi pokouro csinio KOJ 1845, 81; Becs, steroga szo encsasz bránili KOJ 1848, 69
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čàsar -a m cesar: czarigrádszkoga Csaszara KOJ 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Čèh -a m Čeh: Premágani Csehovje KOJ (1914), 128
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čemér -a m 1. strup: csemér KOJ 1833, 165; Brezi cſeméra te kacſe BKM 1789, 57; zcsemérom zmejsani gyeſzi KŠ 1771, 95; z-csemérom on je napájani KM 1783, 237; pren. Grejha csemér KŠ 1754, 251; ſzmrti csemér SŠ 1796, 10; vrejmen csemérom puno BKM 1789, 85 2. jeza: csemér i ſzrd KŠ 1771, 450; puni bi grátali cseméra KŠ 1771, 402; ſzo zevreli v-nyem csemérje KM 1796, 8; hábajmo ſze csemérov KM 1796, 9; od csemerouv obájani KOJ 1845, 81; sztráha i csemérov KOJ 1845, 7; ſzvoje csemére KM 1796, 24; je nelüden bil vu čeméraj BJ 1886, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čèp -a m čep, zatič: csep KOJ 1833, 176; na dveri i obloke dobre csepe vöposztaviti KAJ 1870, 75
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čèrv -a m črv: dare cſervjé teilo moje poczeirajo SM 1747, 32; od csrvouv zejdeni KŠ 1771, 380; pren. nyih csrv ne merjé KŠ 1771, 132
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čèsnek -a m česen: na pamet nám prihajajo lük, i cseſznek KM 1796, 39; nejſzta doubila niti eden cseſznek SIZ 1807, 46; Česnek je AI 1878, 42
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čestìtel -a tudi častìteo -ela m častilec: bránis tvoje csesztitele KAJ 1848, 162; sztarodavne csasztitele Marie KOJ (1914), 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čestník -a m uradnik: Eden csésztnik poste deklino na rôdo (narôdo) AIP 1876, br. 12, 8; kak vármegyovszki csésztnik slu'zo AI 1875, br. 2, 6; csésztnik AIN 1876, 41; szta bila ona dvá prednyar csésztnika AI 1875, br. 1, 7; Sztáva viseſztni Cseſztníkov BRM 1823, VIII
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čètrtek -tka m četrtek: Csetrtek KMS 1780, A8; KM 1790, 94; četrtek BJ 1886, 36
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
četveroròkec -kca m četverorokec: I. re. Četvérorokci AI 1878, 5, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čevkáč -a m čvekač: ka ſcsé ete csevkács praviti KŠ 1771, 396; niki bodikaj csevkácske KOJ 1833, VI; miſzli i nehaſznoviti csevkácsov KŠ 1771, 444
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čič -a m sedenje, posedanje: Csics ne dá nics KOJ 1845, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čìkoš -a m konjski pastir: Csikós, gulyás KAJ 1870, 141
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čín -a m dejanje: nyi csin gledôcs KAJ 1870, 103; Luczke csine KOJ 1845, 35; csine szvétoszti tvoje KOJ 1845, 125
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
činìteo -ela m izvrševalec: je nego csiniteo dela KŠ 1771, 747
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čìsek -ska m čižek, ptič: čisek AI 1878, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čizmár tudi čižmár -a m čevljar: eden sziromák csi'zmár AIP 1876, br. 1, 6; eden szirmaski csizmár AIP 1876, br. 6, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
člèk -a m človek: je za náſz cslek pouſzto BKM 1789, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
člènek -nka m členek: Pa je Napoleona vsze potrto, vsze z-cslenka vr'seno KOJ 1848, 120
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
človèčnik -a m človečjak, človeški iztrebek: je teliko cslovecsnikov i govenscsekov KOJ 1845, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
člòvek -a m, mn. lüdjé lüdí človek: cslovek bodem KAJ 1870; cslovek AIN 1876, 14; kakſté réda cslovik ſzi je KŠ 1754, 9a; cslovik ne 'zivé KŠ 1771, 11; Cslovik KMS 1780, A7b; Szpomeniſze cslovecse TF 1715, 13; ô cslovecse KŠ 1754, 80; ô cslovecse KŠ 1771, 468; drugoga csloveka bogáſztvo KŠ 1754, 51; kerſchánſzkomi csloveki TF 1715, 10; po csloveki ſzekrv nyegova prelijé KŠ 1754, 40; Boug ſzcslovekom KŠ 1754, 258; naj za náſz zcslovekom poſztáne KŠ 1771, 845; z-Cslovekom pouſztao KM 1783, 242; dvá csloveka KŠ 1771, 292; Bo'zi lidje KŠ 1771, 338; ſzvetloszt lüdih KM 1783, 132; vſzejm lidé SS 1796, 4; druge lidi KŠ 1771, 443; vu lidih KŠ 1771, 495
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čonkél -klá m členek, gibljiv stik dveh kosti: eden csonkél nasega pálca KAJ 1870, 65; menye csonklôv má KAJ 1870, 35; po vſzej csonkláj KŠ 1771, 581
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čòp -a m čop: Trafrang; kvaszt, csafrang, csop KOJ 1833, 178
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Čpinci -nec m mn. Čepinci, kraj v Prekmurju: Csöpinczi KMS 1780, A2; v-Csöpinczi KOJ 1845, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čredár -a m kravji pastir: Konyár, csredár KAJ 1870, 141
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čréjp -a m črepinja: Csrejp potere loncsára KM 1783, 280; nekelko csrejp KOJ 1845, 116
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
črejvlár -a m čevljar: Varga; soustar, csrejvlár KOJ 1833, 181
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Črénsovci -vec m mn. Črenšovci, kraj v Prekmurju: v-Csrenczovci KOJ 1848, 122
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čréveo tudi čréjveo -vla m čevelj: kako tou cſreivli TF 1715, 29; Ne noſzte niti csrejvlov KŠ 1771, 202; i csrejvle na nogé KŠ 1771, 223; M’e csrejvle briseta SIZ 1807, 44; vövtégnem csrêvle moje TA 1848, 47; csreveo AIN 1876, 36; črêvle za delavne slovene BJ 1886, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čr̀nkanec -nca m črnec: Kandáczeske Csrnkan-czov Kralicze KM 1796, 123
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čr̀nkavec -vca m črnec: mou'z Csrnkavecz vkopleni KŠ 1771, 366; da bi csrnkavec grátao z-méne AIP 1876, br. 1, 7; tak zváni csrnkavci KAJ 1870, 92; Csrnkavczom Kriſztusa Gláſzi BKM 1789, 329; zCsrnkavczi navküpe TA 1848, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čr̀v -a m črv: Csrv nyihov KŠ 1754, 145; nyih csrv KŠ 1771, 132; cserv grizécsi BKM 1789, 266; csrvjé zvrtajo KŠ 1754, 139; od csrvouv zejdeni KŠ 1771, 380; od csrvouv zejden BKM 1789, 305; Csrvôv gola ko'za KAJ 1870, 16; vnogo črvov AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čr̀vič -a m črvič: Kak ti csrvics SŠ 1796, 125; Te csrvics ſze raduje BRM 1823, 115; je csrvics v-práhi KAJ 1848, 8; Tve cservicse BKM 1789, 338
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čtètel tudi čtìtel -a m bralec: postüvanim cstetelom AIP 1876, br. 6, 1; drági moj cstitel AI 1875, br. 2, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čún -a m čoln: puſztili bi csun vu mourje KŠ 1771, 426; Pri vszákoj velikoj ládji jeszo csúni KAJ 1870, 107
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čǘt -a m čut, občutek: Érzék; csütejnye, csüt KOJ 1833, 155
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dáčnik -a m davkoplačevalec: Dácsniki (kme-tovje) ino za vszáksega réda persóne KOJ 1848, 14; za olejkotenye Dácsnikov KOJ 1848, 123
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dačoterjáš -a m davčni izterjevalec: Eden dácsoterjas AI, br. 2, 8; Dácsoterjás ne poznam te AIP 1876, br. 1, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dágon -a m Dagon: Bógovje, liki Dágon 1. Sam. 5, 2 KŠ 1754, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dàlmata -e m Dalmata: Dalmata Antoni KŠ 1771, A6b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dàlmatin -a m Dalmatin: Po eti ide Dalmatina Jüri KŠ 1771, A6b; Jurisics Miklós rojen Dalmatin KOJ 1848, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Damàškuš -a m Damask: v-Damaskus pela KŠ 1771, 432; Vu Damaskuſi KŠ 1771, 549
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Damaškušánec -nca m Damaščan: je ſztrá'zo Damaskusánczov meſzto KŠ 1771, 549
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Damián -a m Damijan: Szvéti Kozma i Damián KM 1783, 94
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dániel -a m Danijel: Daniel ABC 1725, A3a; povejdano po Dánieli KŠ 1771, 80
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dár -a m dar: je bo'zi dár KŠ 1754, 82; Miloſcsa i dár KŠ 1771, 441; dár AIN 1876, 39; Vzemi dár KŠ 1754, 12a; hocses zdárom SM 1747, 69; Bosji dári kak tou jeſzo SM 1747, 36; dárovnik vſzej dárih BKM 1789, 4; tvoje dári ABC 1725, A6a; za dobre dári KŠ 1754, 126; nyegovomi dármi SM 1747, 19; Z-Bo'ſimi dármi KM 1790, 78; tvojimi dári BJ 1886, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
darìtel -a m darovalec: Bôg je daritel BRM 1823, 5; dobrôt daritel KAJ 1848, 223; vszega daritel KAJ 1870, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dàriuš -a m Darij: Zmo'sen liki Darius KM 1783, 281
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
darovìtel -a m darovalec: vſzej dobrôt darovitel BRM 1823, 439
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dárovnik -a m darovalec: ki je darovnik moj SŠ 1796, 154; Kriſztus dárovnik BKM 1789, 4; darovnik radoſzti BRM 1823, 6; darovnik dobrôt BRM 1823, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dávec -vca m dajalec, darovalec: Právde Dávecz KMK 1780, 12; dávecz dárov BRM 1823, 298; závec = dávec KAJ 1870, 67; veſzéloga dávcza KŠ 1754; veſzéloga dávcza KŠ 1771
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dávid -a m David: Szvétoga Dávid Krála SM 1747, 91; je pa poroudo Dávid Krála KŠ 1771, 4; Nátan Dávidi KŠ 1754, 198; Dávida 'Zoltár TA 1848, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
deák -a m dijak: nedáte deáka KOJ 1845, 141; trijé ſzirmaski deáczke SIZ 1807, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Deák -a m Latinec: Deákom, ali Vlahom KŠ 1771, 102
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dèbrecin -a m Debrecen: Debrecin váras KAJ 1870, 117
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dečák -a m deček: Eden dečák BJ 1886, 8; Ali ovoga dečáka roditelov BJ 1886, 9; Na nyih sedijo dečácje čerstvi BJ 1886, 39; k-vszákoj dicsákov sztoliczi KOJ 1845, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dèčko -a m deček, fant: dvá krepkiva decska KAJ 1870, 133
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dèd déda m ded, stari oče: Ded KMS 1780, A9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dèdek -a m ded, stari oče: dede(k) i baba KŠ 1754, 31; Gde ešče dedek ali babica živéta BJ 1886, 10; Dêdek je sztári AIN 1876, 15; Zdávnyi dêdeci KAJ 1870, 164; vnuki dêdekov KAJ 1870, 51
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dédje -dov m mn. stari starši: Roditelje ocsé i materé sze dêdje zovéjo KAJ 1870, 51
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dèh -a m vonj: Má dobro čütenje, deh, vid i slüh AI 1878, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dèlavec -vca m delavec: ár je vrejden delavecz hráne KŠ 1771, 32; ti delavczov je pa malo KŠ 1771, 202; je je dáo delavczom KŠ 1771, 139; vu ládji zdelavczi KŠ 1771, 104
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dèlavnik -a m delavnik: szo prvi prehenyali po delavnika mesüvati KOJ 1845, 63
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dèlnik -a m 1. kdor je česa deležen: Delnik ABC 1725, A3a; ſitka, vekivecsnoga delniczje TF 1715, 33; blasenſztva nebote delniczi SM 1747, 84; vſzi delniczi nepravicsnoſzti KŠ 1771, 217; Delnike 'zitka náſz vcsini BKM 1789, 126 2. delivec: ſto me je poſztavo ſzodecza ali delnika med vami KŠ 211; Ki szi vecsni dobrôt delnik KAJ 1848, 143
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dén dnéva m dan: ſzédmi den je ſzobotha TF 1715, 13; prvi dén vu tyédni KŠ 1754, 24; Nedelnoga dnéva KŠ 1754, 23; cseresz dnéva TA 1848, 16; Zadoſzta je dnévi KŠ 1771, 21; czeili dén obaruval ABC 1725, A5b; vu ſterom dnévi SM 1747, 6; vtom dnévi KŠ 1754, 24; po dvöma dnévoma KŠ 1771, 87; dnévi prido KŠ 1754, 4b; od dnévov pa KŠ 1771, 36; vsze dni sitka ABC 1725, A5b; ete dnih AI 1875, kaz. br. 8; vſzlejdnyi séſzti dnévi KŠ 1771, 263; V-delavni dnévi BRM 1823, 1; po etih dnévi SM 1747, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
denár -a m denar, kovanec ali bankovec: Pokáſzte mi eden denár KŠ 1771, 239
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dengézik -a m Dengezik, Atilov sin: Dengezik KOJ 1848, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dèpluir -a m velika sveča, svečnik: je pa bio ſzkriti gorécſi depluir KM 1796, 48
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
derár -a m dninar: pred nikim ſzkrblivim derárom KM 1790, 66; mi nevolni derárje KM 1790, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dèraš -a m dninar: kak prôszti deras delao KAJ 1870, 55; szami domácsi deraske KAJ 1870, 75
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
desetìnjar -a m desetinar: bi dopüszto deszetinyare szpoklati KOJ 1848, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dèskič -a m skodla: niti deskič nezmore BJ 1886, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
deščèvnjek -a m mavrica: descsevnyek dés'sdnyevni roug KOJ 1833, 173
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dètič -a m obrtniški pomočnik: Dvá vandrajocsa pojeba (deticsa) KAJ 1870, 129; deticske, ki na eden meszec AI 1875, br. 2, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dévaj -a m šaljivec: i on dévaj pregovori KAJ 1870, 86; etim málim dévajom KAJ 1870, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
devér -a m dever, svak: Devér KMS 1780, A9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dežčévnik -a m deževnik: Dežčévnik, ali dežčévna glista AI 1878, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dèždž tudi dèžč tudi dèšč tudi dèž -a m dež: pridoucsi de'zd'z popijáva KŠ 1771, 680, 754; Kako de'zd'z doli priſo BKM 1789, 128; de'sd's KOJ 1833, 159; zavolo de'zd'za KŠ 1771, 427; Ki bi nám mogo znébe De'zd'za dati BKM 1789, 341; nikaj de'zd'za nê bilô AI 1875, kaz. br. 8; ſto je dáo k-tomi roſzou, i de'sd's KM 1790, 38; csi veliki de'zd'zôvje bodo AIP 1876, br. 2, 8; Dežč je jáko potrêben BJ 1886, 32; pri toplom dežči AI 1878, 40; (poſni) deſch na nyou prime SM 1747, 2; dá deſcs na pravicsne KŠ 1771, 17; Deſch KMS 1780, A7; dá desd'za tim pravicsnim KŠ 1754, 168; Ki desch dá pravicsnim KM 1783, 23; Naprávi sze de's KOJ 1845, 102; Zdežom nigda i toča káple BJ 1886, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dèždžek -a m dežek: I drevje szi dé'zd'zek proszi KAJ 1870, 47
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
diák -a m dijak, učenec: sze pa vszáko szoboto po ednom diáki páli na glász precstéjo KOJ 1845, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
diàkonuš -a m dijakon: Diakonuske pa naj bodo KŠ 1771, 638; Diakonuske lejhko krſztsávajo KMK 1780, 59; diakonuſov KŠ 1771, 633; Od Diakonuſſov KM 1796, 121; ſzpüſpekmi i z-Diákonusmi vrét KŠ 1771, 591
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dihét -a m vonj: kadila dihét se visiko k-nébi zdigáva BJ 1886, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dìn -a m dim: I gori je ſou din toga kadila KŠ 1771, 781; Kako ti ſze te din vötra neſzé SŠ 1796, 30; i diná ſzpár KŠ 1771, 345; Din KMS 1780, A8b; sze v-dini zadühsila AIP 1876, br. 9, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dinják -a m dimnik: dinnyák KOJ 1833, 162; okajeni kak dinnyák KOJ 1845, 39; dinnyák AIN 1876, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dioníziuš -a m Dionizij: med ſterimi je bio i Dionizius Areopagita KŠ 1771, 397
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
díš tudi díž -a m duh, vonj: Z-cvetja vlage, disa, práha KAJ 1870, 11; Naszládki di'z oznanüje AIP 1876, br. 7, 6; gucsala od disa rô'z AIP 1876, br. 2, 7; či glih diša nema AI 1878, 44; Njegovo cvetje razšürja močen diž AI 1878, 47
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dišék -a m duh, vonj: disék, szaga, zdüha KOJ 1833, 172
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dnévnik -a m metulj dnevnik: se imenujejo dnévniki AI 1878, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dòber bród Dòbroga -a m Dober Brod: prisli ſzmo vu meſzto niko, ſtero ſze zové Dober brod KŠ 1771, 424
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dobíček -čka m dobiček: ſzmert mi je dobitsek SM 1747, 70; Po vöri nas dobitsek KŠ 1754, 252; je dáo deſzetino zdobicska KŠ 1771, 681; i vdobicski ſze nyemi nikaj ne zmenka KŠ 1771, 816; naj bo za szmej ali dobicsek KOJ 1845, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dobročinìteo -ela m dobrotnik: nikih plemeni-tih dobrocsinitelov KM 1783, nasl. str.; z-mojih dobrocſinitelov KM 1783, 124; sze szpomenê z-szvoji dobrocsinitelov KAJ 1870, 102; Zgledni sze na dobro-csinitele moje KM 1783, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dobrodèlnik -a m dobrotnik: ki obláſzt májo nad nyimi, dobrodelniczke ſze zovéjo KŠ 1771, 246; postenim dobro delnikom ino delniczam SM 1747, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dobrotlìvnik -a m dobrotnik: nyihove najvékse dobrotlivnike AIN 1876, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dobrótnik -a m dobrotnik: pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dobróvničar -a m Dobrovničan: je Dobrovni-csare z nekimi varoskimi szloboscsinami obdarüvao KOJ (1914), 131
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dohán -a m tobak: dohán KOJ 1833, 154; Dohan (a dohány) se zdaj po vsej tálov sveta sadi AI 1878, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dohán-póv -a m pridelek tobaka: Dohán-pôv letosz vu célom je jáko dober AI 1875, br. 2, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dohódek -dka m dohodek: da szo dohodki z-Horvátszkoga Andrási oszodjeni KOJ 1848, 32; kak dohodki dopüsztijo AI 1875, kaz. br. 1; i dohodkov vrejdnoga bode cenilo KOJ 1845, 4; 'snyhovih dohodkov nekaj je luth. fararom pripiszano KOJ 1845, 64; je zadoszta dohodkov za dosztojno 'sivlejnye doubo KOJ 1848, 23; vise dohodkov potrêbcsina sze ká'ze AI 1875, kaz. br. 2; drügi dohodkov dácsa AI 1875, kaz. br. 2; po obdarüvanyi z-obilnimi dohodkami goriposztávlenih Puspekijh KOJ 1848, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dokònček -čka m 1. konec: steroj dokoncsek niscse nevê naprê AIP 1876, br. 1, 3 2. končnica: to je dosztávek, ali dokoncsek AIP 1876, 12; dosztávlavsi etakse dokoncske KOJ 1833, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dokònčenek -a m končnica: med korenaszto-rêcs i med dokoncseneka v litero gorivzeme AIN 1876, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dokončétek -tka m konec: Ti boj i nyé dokoncsétek V-meni KAJ 1848, 157
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dokončìteo -ela m dopolnitelj: glédajoucsi na voja, liki na zacsitela i dokoncsitela vore Jezuſa KŠ 1771, 694
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dòktor tudi dòctor -a m doktor, učitelj: Ar csi je gli Agoſton Doktor KŠ 1771, 725; vaſſega vreimena Doctorje ino Vucsitelje biti TF 1715, 7; Krisztus je bio v Cerkvi ſ med Doktormi KOJ 1845, 139; Agoſton Doctor KŠ 1754, 65; niti ne bos Doctor SIZ 1807, 45; ſzi ſzi med Doctore ſzeo KŠ 1771, 822
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dól -a tudi dó tudi dóu dolá m dolina: Vſzáki dôl ſze naj zviszi BRM 1823, 6; zovoga placsnoga dola SM 1747, 57; vu ſzmrtni dôl pridete BRM 1823, 29; Potok v-dôl hiti KAJ 1870, 107; vu tom placsnom doli SM 1847, 57; V-szmrtnom dôli KAJ 1848; v-dôli sztála AI 1875, kaz. br. 2; znizijo sze dolôvje TA 1848, 84; nyi surki dolôvje KAJ 1870, 146; csi bi hodo po szmrti kmicsni dolê TA 1848, 18; dô AIN 1876, 11; Vſzákſi dou ſze naj napuni KŠ 1771, 173; Vszáki dou ſze naj zviszi BKM 1789, 13; Dou KM 1790, 95; z-ete szkúzpune douli v-nebeszki paradi'som sze preszadijo KOJ 1845, 84; Naj nász milosztivno zetoga placsnoga doula kſzebi vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 179; I vu ſzmrtnom dauli BKM 1789, 10; da szo bregouvje i dolouvje hrünili KOJ 1845, 15; csi glih bi jasz hodil po témnih douli ABC 1725, A8b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Doléjnji Siník -ega -a m Dolnji Senik, kraj v Porabju: i na dolejnyem Sziniki nász je z-nouvimi Farami odobrouto KOJ 1848, 122
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dolénci -ov m mn. Nizozemci: szo sze Józsefova nouva premenyanya Nizozemczom (Dolen-czom) zamerila KOJ 1848, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dóm -a m dom: dom, domovina KOJ 1833, 159; dom AIN 1876, 12; tak pri dômi KAJ 1848, III; I od naſi doumov po neznánoj zemli hodejnye SŠ 1796, 130
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Domiciánuš -a m Domicijan: na zapovid Domicziánus Czaſzara KŠ 1771, 262; od Domicziánus Czaſzara vu vrejlom olii kühani KŠ 1771, 765
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dòminik -a m Dominik: Szvéti Dominik KM 1783, 94
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
domíslek -a m domislek, domislica: Zápola János szi je zdáj z-tém práznim domiszlekom prilizávao KOJ 1848, 79
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
domobránec -nca m brambovec, domobranec: vu 1848-om leti kak prôszti domobránec dokonca szlü'zo AI 1875, br. 2, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
domobránitel -a m brambovec, domobranec: je miniszter od domobránitela dugovány AIP 1876, br. 1, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
domoljǜbec -bca m domoljub: te sztári domoljübec [Kossuth] pôleg szvoji 72 leti zdrav AIP 1876, br. 10, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dö́mölk -a m Dömölk, kraj na Madžarskem: Dömölk pri málom Celi KOJ 1848, 102
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
domoròdec -dca m domoljub: sze vszáki isztinszki Domorodecz rad podáva KOJ 1833, VII; on kakti vören domorodecz KOJ 1848, 86; Álmosa kati náj vecs vrejdnoga domorodcza KOJ 1848, 7; Postüvani szlovenszki domorodci AI 1876, br. 6, 1; szlü'sbe nej domorodczom, nego prisavczom prepüszto KOJ 1848, 33; kak sze vernim ino postenim domorodczom prisztája KOJ (1914), 140
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
domovìnčar -a m domoljub: ka za du'znoszti more dopuniti eden domovincsar AI 1875, kaz. br. 1; Ete vszáki domovincsar 'zelé poznati AIP 1876, br. 3, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
domòvnik -a m domačin, rojak: Na radoſzt nasim drágim rodjenikom, I domovnikom BRM 1823, 285; Darüj bátrivnoſzt nasim domovnikom BRM 1823, 443
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Donáj -a m Dunaj: nister vesznicze okoli Donája szo pa zcsiszta vkoncsali KOJ 1848, 86
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dotík -a m dotik: Med plészanyom sze vari neszrámnoga pogléda, dotika KOJ 1845, 37
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dóubuš -a m namestnik: Vu Damaskuſi doubus Aretás Krála je ſztrá'zo KŠ 1771, 549
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dráždžec -a m dražilec: Ne bojdmo edendrugoga drá'zd'zczi KŠ 1771, 569
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dréjvo-dèlavec -vca m tesar: drejvo-delavecz (czimerman) KOJ 1833, 151
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
drèk -a m drek: ſzem jaſz vſzah za kvár racsunal, ino za drek derſim SM 1747, 21
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
drémar -a m zaspanec: Nisteri drêmar bi ji i dvanájszet prészpao KAJ 1870, 48
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dreselník -a m žalosten človek: Trôstaj te dreſzelnike BRM 1823, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dr̀k -a m dirka: Derk z-konyi AIP 1876, br. 7, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dròbet -a m košček: Drobet je na dvá deila vlomo BJ 1886, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
drobíš -a m drobiž, drobnarija: Peter je i drügi kákši drobis kradno KM 1790, 52; Zacsni je po drobísi porédoma KAJ 1870, 91
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dròt -a m žica: se dá v plej i drot vlejčti AI 1878, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dróug drogá m drog: zro'zjom zdrogmí od vládnikov popovſzki KŠ 1771, 90; priſao je Júdas zmecsmi i zdrogmí KŠ 1771, 149
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
drǘžban -a m ženinov, nevestin spremljevalec k poroki: Vöfény drüsban KOJ 1833, 183
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
drúžbenik tudi drǘžbenik -a m tovariš, za-veznik: je Rákotzi Ferentzi i nyegovim dru'sbenikom preci ponüdo odpüsztsenye KOJ (1914), 146; glaszoviten Széchi Gyüri, drü'sbenik Bethlena KOJ (1914), 128; vküpzberé szvoje drü'sbenike KOJ 1848, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
drvár tudi dervár -a m drvar: Drvárje pridejo v-gôsztso KAJ 1870, 57; máli dervár AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
drvòtan -ana m prostor na dvorišču za sekanje drv: Drvotan sze more vecskrát poravnati KOJ 1845, 44; kak da bi na drvotani sto drva szekao KAJ 1870, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dúg -á m 1. dolg, kar mora kdo vrniti, poravnati: v-preminocsih letaj dug i drugi sztroskih AI 1875, kaz. br. 8; nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; to sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2; i po csaszom znôvim dugim na prêsztopi AI 1875 br. 2, 1 2. krivda, greh: nász je pote'zo Lüczki dúg SM 1747, 251; I tou je grejha dúg SŠ 1796, 4; Ne vzemi, tak od dugá KŠ 1754, 253; On je zadoſzta vcsino grejha dúgi KŠ 1754, 115; moj veſz dúg plácsao KŠ 1754; veſz dug nyemi je odpüſzto KŠ 1771, 60; Odpuſzti nám dugé naſſe TF 1715, 25; dugé nasse ABC 1725, A 4 b; dugé naſſe SM 1747; dugé naſſe KŠ 1754, 169; odpüſzti nám dugé naſe KŠ 1771, 18; velike dugé BKM 1789, 104
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dǘh tudi dǘjh -á m 1. duh, razumsko-spoznavna stran človeka: Ar teilo ſelei proti Dühi, i Düh proti teili SM 1747, 26; tak je poſztano Cslovik ſivocſi Düh SM 1747, 4; i düh, ka ſze notrejsnyega vszrczi doſztája KŠ 1771, 445; kriviczo lübcza odürjáva düh nyegov TA 1848, 9; kai ſze zdüha porodi SM 1747, 7; nego poleg Düha SM 1747, 23; odneſeni vu püſcsávo od Dühá KŠ 1771, 10; do razdeljenya düſe i dühá KŠ 1771, 677; Nega nyemi ni düha, ni sztopnye KOJ 1845, 115; Ar teilo ſelei proti Dühi SM 1747, 26; ſtero kdühi i kpriseſztomi 'zitki ſzliſi KŠ 1771, 446; ſzmo vu eden Düh napojeni KŠ 1771, 514; ki pa ſzejja naDüh, z-Dühá bode 'zeo KŠ 1771, 570; pozdignem k-Bôgi düh moj KAJ 1848, 202; Ako pa po Dühi telovna dela morite SM 1747, 23; pravicſen poſztano vu Dühi SM 1747, 12; Ponoviti ſze je vám potrejbno vdühi pámeti vaſſe KŠ 1754, 97; ki ſzo ſziromáczke vdühi KŠ 1771, 13; ga pa Dávid vu Dühi za Goſzpouda zové KŠ 1771, 75; pride vu Dühi BKM 1789, 18; i vu dühi právoga cszisztoga krsztsansztva KAJ 1848, X; vodi ſztvoim dühom SM 1747, 90; i zdühom vuſzt nyega KŠ 1754, 93; da ſze cslovik zdühom i ſztejlom tá vneſzé KŠ 1771, 440; I z-môdrim dühom zbrodjávati KAJ 1848 2. bitje netvarne narave: Oni dühovje, ſteri ſzo KŠ 1754, 94; Ti hudi dühovje KŠ 1754, 95; I ti necsiſzti dühovje KŠ 1771, 110; Angyelje ſzo csiſzti dühouvje KMK 1780, 9; Od rázlocsni dühouv KŠ 1771, 731; od necsiſzti düjhouv oſzloubodo KM 1796, 99; Vcsino hüdi duhôv roba KAJ 1848, 3; vu temniczi bodoucſim dühom KŠ 1754, 111; vö je vrgao te dühé KŠ 1771, 25; zhüdimi Dühmi pod Nébov SM 1747, 27; dáo nyim je obláſzt nad necsiſztimi dühovmi KŠ 1771, 31 3. v zvezi sveti Düh tretja božja oseba: kako iſzvéti Duih TF 1715, 39; ſkoterimi náſz vucsi, ſzvéti Düh Bog SM 1747, 87; O Szvéti Düh SM 1747, 60; Szin, Sz. Düjh SM 1747, 16; Sz. Düjh vu poſzvecsenyej KŠ 1754, 92; Düjh je iſztina gotov KŠ 1771, 90; Szin, i Szvéti Düjh KM 1780 K, 5; Szvéti Düjh Boug KM 1783, 7; od Dühá ſzvétoga TF 1715, 22; vu jedinoſzti Dühá Szvétoga KŠ 1754, 12 b; noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; dári Düjhá ſzvétoga KM 1796, 118; Dika boidi i Dühi ſzvétomi SM 1747, 46; Oczu ſzinu Düho vekvekoma SM 1747, 81; prouti Sz. Dühi ſentávanye KŠ 1754, 73; dika i Sz. Dühi KM 1783, 2; nám ſzvojega ſzvétoga Dühá podeli TF 1715, 27; Dai mi ſzvétoga Dühá Bogá SM 1747, 61; ino je vnyega ſivocſi Düh vdehno SM 1747, 3; ſz. Dühá je poſzlau KŠ 1754, 24; i te mocsni düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 63; vido je Dühá Bo'zega KŠ 1771, 10; Polo'zim na nyega Düjh moj KŠ 1771, 39; darüj nám Dühá Szvétoga KM 1783, 10; toga novorodgyenyá vu ſzvétom Dühé TF 1715, 32; vu ſzvétom Dühei TF 1715, 23; vörjem vu ſzvétom Dühi SM 1747, 44; molécsi vu Sz. Dühi KŠ 1754, 2b; vSzvétom Dühi, i vognyi KŠ 1771, 10; ſztvoim ſzvétim Dühom SM 1747, 46; Sz. Dühom gori namazao KŠ 1754, 104; I zſvétim Dühom vjedinſztvi BKM 1789, 2; nej trijé ſz. Dühovje KM 1783, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dühòvnik -a m duhovnik: Sztári zamedlani Dühovnik KOJ 1845, 3; Návod dühovnika KAJ 1848, VI; Szvétoga Benedeka Fare Dühovniki KM 1796, 1; Dühovnikov KAJ 1848, VIII
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dùnaj -a m Dunaj: Dunaj ABC 1725, A3a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Dǜnaj -a m Donava: Dünaj KAJ 1870, 109; Z-lêve sztráni Dünaja KAJ 1870, 164; Zmorja pride v Dünaj AI 1878, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dupléjr -a m velika voščena sveča: Z-duplejrmi KMS 1780, A3b; duplejr KOJ 1833, 156
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dupléraš -a m svetilničar: vise 10 jezér lüdi je na hodi duplêrasi nazôcsi bilô AIP 1876, br. 5, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dúžnik -a m 1. dolžnik, kdor mora komu kaj plačati, vrniti: ſzam jaſz du'znik KŠ 1771, 448; prineſen je nyemi eden du'znik KŠ 1771, 60; Dva du'znika je meo KŠ 1771, 190; Naſſi du'zniczke ſzo KŠ 1754, 170; pren. du'zniczke ſzmo nej tejla KŠ 1771, 464 2. kdor je obvezan komu kaj izkazovati, storiti: Kak velki du'znici roditelov szo KAJ 1870, 52; odpüſchamo duſnikom naſſim TF 1715, 29; dusnikom nassim ABC 1725, A4b; duſnikom naſsim SM 1747, 44; naſſim du'znikom KŠ 1754, 170; du'znikom naſim KŠ 1771, 18; mojim du'snikom KM 1783, 21
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dvòjčeti -i m, ž dv. dvojčka: ſtere czimer je bio Dvojcseti KŠ 1771, 428; ſteriva ſzta bilá dvojcseti KM 1796, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dvòjnik -a m dvojček: Tomás, ki ſze zové dvojnik KŠ 1771, 303
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dvòr -a m 1. dvorišče: Jáko se je veselio, či je dvor i vulica süha bila BJ 1886, 23; (Lisica) Pazlivo okroži dvor AI 1878, 9; Peter je vinej ſzedo na dvouri KŠ 1771, 92; Ki sze za knige nesztára, Nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; tam na samošnom dvori plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3; i ni eden je nej mogao vö zvoziti vzimi z-ſzvojega dvora gnojá brezi truda KM 1790, 80 2. gospodarska poslopja: Kai razmis po krühi vſzak denesnyem Vſza ona hiſa, dvor, nyive TF 1715, 29; Ka ſze razmi po krühi? Vſze, ſtero ſzlu'zi, liki: hi'za, dvor, nyive KŠ 1754, 165; Boug hiſo, dvor, ſeno, dáva TF 1715, 21; Ktomi hi'zo i dvor priglédne KŠ 1754, 85; Blagoſzlovi goricze, Naſa polá ſzejjanye, Dvor, márho BKM 1789, 169 3. dvor, dvorec: I dönok je vu Pilátuſſovom dvouri nej ſzamo bicsüvani Goſzpon Kriſztus KM 1796, 108; Teda ſzo ſze vküp ſzpravili i ti Sztariſi lüſztva vu dvor viſesnyega popa KŠ 1771, 87; Gda eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207 4. v zvezi nebeski dvor nebesa: bojdi meszto méne od vszega tvojega Nebeszkoga dvora blagoszlovleni KM 1783, 172; Pozovi me k-ſzebi gori Na nebeſzke ſzvetle dvori SŠ 1796, 98, 5; nebeszki dvor te zvissáva KOJ 1845, 135
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dvorjeník -a m 1. dvorjan: ſzo ga oudali Putifári, Fáraona Krála velikomi dvorjeniki KM 1796, 25; Naj pa vöszpelati morejo dvorjaniki KOJ 1848, 14 2. strežnik: Blá'ſeni ſzo tvoji dvorjeniczke KM 1796, 67; Sto ſzo bili dvorjeniczke G. Kriſztuſa KM 1796, 88; snajžno oblečeni dvorjenícje nyemi dvorijo BJ 1886, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dvòrnik -a m dvornik: znanüvo zdaj glávni dvornik AI 1875, br. 1, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dvòrski -oga m dvorjan: dvorszki KOJ 1833, 176; Nádasdi Ferecz králevszki Dvorszki KOJ 1848, 95; Battyany Adam, kralevszki dvorszki (iudex curiae) KOJ (1914), 144; Herodeſovega dvorſzkoga KŠ 1771, 191; je za dvorſzkoga poſztávleni KM 1796, 44; je poſzlao Jó'sef ſzvojega dvorſzkoga KM 1796, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
džǜndž -a m biser: D'sünd's KMS 1780, A8b; Jezus d'sund's predrági KM 1783, 41; D'sünd's KM 1790, 94; Od d'zünd'za KŠ 1771, 42; iscsejoucsemi dobri d'zünd'z KŠ 1771, 46; nej vu kondrovanyi ali d'zünd'zi KŠ 1771, 636; je oblecsena bila i zd'zünd'zom KŠ 1771, 796; ino d'sünd'som obilno okincsenov korónov obdaruje KOJ 1848, 87; niti ne mecste d'zünd'ze vaſe pred ſzvinyé KŠ 1771, 21; dvanájſzetera vráta z-dvanájſzet d'sünd'sov KM 1783, 215
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
èdnorógec -gca m enorožec: Moj rog pa zviszis, kak ednorôgcza TA 1848, 76
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Èfezuš -a m Efez: Efezus je ménſe A'zie Ikónie dr'zéla KŠ 1771, 571; Priſao je pa vu Efezus KŠ 1771, 399; ka je v-Efezuſi vö premino KŠ 1771, 158; Vu Efe'sus váraſſi KM 1796, 132
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Efežánec -nca m Efežan: k-Efe'zánczom KŠ 1754, 3; k-Efe'zánczom piszani liszt KŠ 1771, 571, 588
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Èfraim -a m Efraim: vmeſzto, ſztero ſze zové Efraim KŠ 1771, 306
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Egiptánec -nca m Egipčan: Jeli ſzi nej ti ov Egyptánecz KŠ 1771, 410; ſztero da bi ſzküsávali Egyptánczi KŠ 1771, 693; na vſzo modrouſzt Egyptánczov KŠ 1771, 360; Ka je Egyptánczov 'ſivina ſzpoginola KM 1796, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Egìptom -a m Egipt: kak ſzo 'Zidovje z-Egyptoma vö prisli KŠ 1754, 7; Ti pobegnyeni zEgyiptoma vNázareth priſeſztje KŠ 1771, 6; i bej'zi vEgyiptom KŠ 1771, 8; v-Egyiptomi i vtáli Libie KŠ 1771, 345
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Egìptuš -a m Egipt: ſtero ſze po dühovnom zové Sodoma i Egyiptus KŠ 1771, 786
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ègriš -a m kosmulja: Egris i ribiszke szo 'ze tak zrêle KAJ 1870, 131
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
eksemplár -a m primerek, izvod: Nouvoga Zákona exemplár obracsati KŠ 1771, A4a; kak naſi exemplárje ká'zejo KŠ 1771, A6b; Nouvoga Zákona exempláre KŠ 1771, A3b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Èlak -a m Elak: Atilovi szinouvje Ellak KOJ 1848, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Elamitánec -nca m Elamitanec: Medi i Elami-tánczi KŠ 1771, 345
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Eleázar -a m Eleazar: Eleázar je pa poroudo Máthána KŠ 1771, 5; Eliud je pa poroudo Eleázara KŠ 1771, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
elefànt -a m slon: Elefant AI 1878, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Èliakim -a m Eliakim: Eliákim je pa poroudo Azora KŠ 1771, 5; Abiud je pa poroudo Eliákima KŠ 1771, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Elíaš -a m Elija: Eliás KŠ 1754, 140; on je ov Eliás KŠ 1771, 36; je opominao Eliás KM 1796, 69; Eliáſa zové KŠ 1771, 153; po Eliáſi ka právi piſzmo KŠ 1771, 472
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Èliud -a m Eliud: Eliud je pa poroudo Eleázara KŠ 1771, 5; Achim je pa poroudo Eliuda KŠ 1771, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Elizéuš -a m Elizej: je Elizeuſſa za Proroka poſztavo KM 1796, 76
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Emánuel -a m Emanuel: Emmánuel, ſtero je razklajeno: znami Boug KŠ 1771, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Èmaus -a m Emavs: komi je imé Emaus KŠ 1771, 255; vu Emaus idoucsima KŠ 1771, 828
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ènok -a m Enoh: Enok KŠ 1754, 140
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ènon -a m Enon: vu Enoni blüzi pri Sálemi KŠ 1771, 273
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ènos -a m Enos: Enoſz KM 1796, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Erdélec -lca m Erdeljčan: od zbontáranya Erdélczov KOJ 1848, 64
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
erjávec -vca m rjavec: Po fárbi razločávamo erjávce AI 1878, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
erjö́lec -lca m skalni jazbec: i pecsine erjölczom sztánek TA 1848, 84
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
éršek -a m nadškof: szolgrádszki Érsek KOJ (1914), 100; ali ſzi bojdi Érſeka KŠ 1771, 655; Kolocsánszkoga Érseka KOJ 1848, 22; od Haynald érseka AI 1875, kaz. br. 8; baroni i érseki AI 1875, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
èšpereš -a m dekan: Zádnycs szo G. Esperes (Sinjour) pokázali KOJ 1845, 18; naj pápinszki esperesje (sinjori) pazijo KOJ (1914), 149
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Èšrom -a m Esrom: Esrom je pa poroudo Arama KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Èufrateš -a m Evfrat: pri tom velikom potoki Eufrateſi KŠ 1771, 783; Eufrátes KM 1796, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Eusébiuš -a m Evzebij: kakſcsé Euſebius KŠ 1771, 2; pouleg Hieronimuſa i Euſebiuſa KŠ 1771, 668
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
evangeličánec -nca m evangeličan: Záto sze lutheránje ovak i za Evangelicsánce dájo zvati KOJ 1845, 61
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
evangèliom tudi evangèlium tudi evangjèliom tudi evangjèlium -a m evangelij: Té ſzvetloſzt je Evangyelium KŠ 1754, 127; Evangyeliom pouleg piszma szvétoga Mátaja KŠ 1771, 1; Evangelioma naſſega Goſzpodna Jeſuſſa Kriſtuſſa TF 1715, 24; zSzvétoga Evangelioma SM 1747, 39; Návuk Právde i Evangyelia KŠ 1754, 5; Po evangeljoma bo'zánszkoj isztini KAJ 1848, 166; ſzo nei pokorni tomi Evangeliomi SM 1747, 15; Priſztoupiti k-Evangyeliomi KŠ 1754, 209; vám drügi Evangyeliom nazvescsávao KŠ 1754, 2b; predgajoucsi Evangyeliom králeſztva KŠ 1771, 12; ki tvoi ſzvéti Evangelium isztinszkim tálom glaszio ABC 1725, A 6 b; Ino ſze raſztála na Právdo Ino Evangelium SM 1747, 36; Evangelium KŠ 1754, 3; po ſzvojem ſzvétom Evangeliomi zvau TF 1715, 23; mené ſzi po Evangeliomi dal pozvati SM 1747, 52; me je po Evangyeliomi zváo KŠ 1754, 122; tak ſcsé Boug Vevangyeliomi KŠ 1754, 162
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
evangelìšta -e m evangelist: Tak piſſe ſzvéti János Evangeliſta TF 1715, 34; bio je Evangeliſta KŠ 1771, 1; idoucsi vu hi'zo Filip Evangyeliſta KŠ 1771, 407; pri ſzvétom Lukácſi Evangeliſti TF 1715, 25; Tak piſſo Sz. Evangeliſte TF 1715, 43; Tak piso ſzvéti Evangyeliſtje KŠ 1754, 201; Evangelistje ino Apoſtolje KŠ 1754, 3; Vszi ſz. Apoſtolje, i Evangyeliſtje KM 1783, 93; on je dáo niſtere Evangyeliſte KŠ 1754, 102; dájo ſtámpati vednom táli ſtiri Evangyeliſte KŠ 1771, A6b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Evòdiuš -a m Evodij: pouleg Evodiuſa KŠ 1771, 432; Evodiáſa opominam KŠ 1771, 598
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Èzekiel -a m Ezekiel: knige ſzvétoga Ezechiela TF 1715, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Èzekijaš -a m Ezekija: liki ſzi vcsino nad Ezekiás králom KŠ 1754, 242; Ezekiás je pa poroudo Manaſſeſa KŠ 1771, 5; kricsécsemi Ezekiás Králi KM 1783, 37; Salamon i Ezechiás KŠ 1771, 854; Acház je pa poroudo Ezekiáſa KŠ 1771, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Èžaijaš -a m Izaija: Ar E'zaiás právi KŠ 1771, 471; Tou Esaiás Prorok, Tak nám je popiſzao BKM 1789, 27; E'sajás Prorok tak právi SŠ 1796, 17; proroſztvo E'zaiáſa, ſtero pravi KŠ 1771, 42; vu knigaj ricséjh E'zaiás proroka govorécsega KŠ 1771, 173; od E'zaiáſa proroka govorécsega KŠ 1771, 9; povejdanye po E'zaiáſi proroki govorécsem KŠ 1771, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Èžau -a m Ezav: Eſaua ſzam pa oduro KŠ 1771, 468; E'ſaua i Jákoba KM 1796, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Fabián -a m Fabijan: Fabian ABC 1725, A3a; Szvéti Fabián KM 1783, 94
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
facaléjg -a m robec: Faczaleig (Strophium) KMS 1780, A8; faczalejk (roubecz) KOJ 1833, 162; ſtero ſzam meo vu faczalejgi djáno KŠ 1771, 235; z robczom (faczalejkom) vüszta zakrij KOJ 1845, 26; Preci ji je z-facalêgom zavézao cselo KAJ 1870, 83; od tejla nyegovoga faczalejge i brſzacse KŠ 1771, 401
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fàčuk -a m nezakonski otrok: kak facsuki, fotivje KOJ 1845, 77
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
faláčec -čca m košček: komi jaſz te namocseni falácsecz dám KŠ 1771, 312; Je iſzkao ete cslek na-tom ſzvejti, Vſzáki falácsecz krüh SŠ 1796, 74; na eden falácsec szala bodne KAJ 1870, 58
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
faláček -čka m košček: kâ je szvoj potrêben falácsek deci tázdávala KAJ 1870, 21
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
faláčiček -čka m košček: vszejm dojde eden falácſicsek zemlé KM 1783, 201
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fàlat -àta m kos: ſtero je vſzákoj rouki eden falat krüha melo KM 1790, 42; falat zemlé szi obdr'si KOJ 1848, 116; nyima mati po ednom faláti krüha podelila KAJ 1870, 17; tejlo ſzo pa na falate raſztrgali KM 1796, 69; falate ſztáre hrambe KM 1790, 68; po nájbougsih 'salozaj (falataj) KOJ 1845, 36
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fárah -a m faraon: Ar veli piſzmo Farahovi KŠ 1771, 468
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fárao -na m faraon: dáo nyemi je miloſcso i modrouſzt pred Farao Králom Egyiptomſzkim KŠ 1771, 359; Fáraona Krála velikomi dvorjeniki KM 1796, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fàrar -a m 1. protestantski župnik, pastor: da bi ſzám Farar Duſſou meu TF 1715, 4; Farar Sopronſzki KŠ 1771, A8b; má odvézanye ino grejhov odpuſchenye od Farara TF 1715, 35; Surdánſzkoga Farara KŠ 1771, A7a; popüczonszkom farari TA 1848, 1; mi vſze grejhe pred fararom naprej ne zracsúnamo KŠ 1754, 199; Po procs odidejnyi luth. fararov KOJ 1848, 109 2. duhovnik: Duſſevnim Paſztérom, touje Fararrom dána TF 1715, 34; Efe'zánſzke farare opomina KŠ 1771, 403
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fárbar -a m barvar: gvant je bejli jáko, liki ſzneig, káksega fárbar nemre obejliti KŠ 1771, 129
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Fáreš -a m Fares: Fáres je pa poroudo Esroma KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
farizèuš -a m farizej: Vu Kriſztusevom vrejmeni pa ſteri Farizeus KŠ 1754, 11b; Paveo na cséſzt gledoucsi, je bio Farizeus KŠ 1771, 432; Farizeuske pa, gda bi je vidili, erkli ſzo nyemi KŠ 1771, 38; Gda bi pa vido vnouge zfariezeuſov KŠ 1771, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fárnik -a m župljan: z-vszákim náj sziroma-skejsim fárnikom sze szpriátliti KOJ 1845, 5; steromi sze fárniczke veszelijo KOJ 1845, 92; Fárnikom pámetnejšim sze je niksi trud i sztrosek nej vnou'sao KOJ 1845, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fárt -a m krat: pa vszáki fárt z-nikelikim dobicskom KOJ 1848, 92
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fàšenk -a m pust: fassenk KOJ 1833, 156; i za nistere dnéve pá sze odpréjo fassenka vráta AIP 1876, br. 1, 6; Dokecs na te zeléni Fasenik odprem ocsi SIZ 1807, 58
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Fèliks -a m Feliks: Felix ABC 1725, A3a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Fèrenc -a m Franc: Szvéti Ferencz KM 1783, 95; Gori ga je zbüdo Ferencz KM 1790, 34; Ferencz I. Kráo KOJ 1848, 117; zvün Temlin Ferencza KŠ 1754, 3a; pri Udvary Ferenci KOJ 1845, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Fèrkec -a m Francek: Ferkec nyemi je eta nej nazáj pláčao BJ 1886, 5; Jožek dönok začne Ferkeca mériti BJ 1886, 5; ka je Ferkeci pisanye zrôk skübno BJ 1886, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
fertáo -ála m 1. četrt, četrti del merske enote: komaj eden fertáo vore v-toploj hi'si neháli SIZ 1807, 42; Pri pét fertáli lahkéti méter szkoro z-ednim pálecom dugsi AI 1875 kaz. br. 6; Eden hektoliter szkoro toliko dr'zi kak eden i tri fertále akôv AI 1875, br. 1, 3 2. posoda za tako mero: Etaksa poszôda je kebel, skaf, fertál i oktál KAJ 1870, 65
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2765 zadetkov.