magári člen. (ȃ) pog.
1. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: čakal te bom magari do polnoči; za tako sliko dam magari pet tisoč evrov tudi, celo; čevlje lahko prodaš ali pa jih magari podariš
// izraža pritrjevanje, privolitev: »Ali bi ga požirek?« »Magari.«
2. v vezniški rabi čeprav, tudi če: avto bom prodal, magari z izgubo / magari če se na glavo postaviš, ne dobiš; potem naj me zaprejo, pa magari za več let / elipt. »Vstani, ura je že sedem.« »Magari devet.«

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.