mámi -- ž (ȃ) ljubk. mama, mati: mami me bo peljala v šolo / naša dobra, draga mami / kot nagovor: mami, počakaj; hvala, mami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mamíti in mámiti -im, in mámiti -im nedov. (ī á; á ȃ) 1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: vonj cvetlic jo mami;
njena bližina ga je mamila;
že misel na to me je mamila;
vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami 2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj;
razstavljene dobrote so jih mamile;
ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto mamèč -éča -e:
mameči poljubi; šepetal je mameče besede; mameča utrujenost; mameče klicanje vil in siren
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
iztêči -têčem tudi stêči stêčem dov., iztêci iztecíte tudi stêci stecíte; iztékel iztêkla tudi stékel stêkla (é) tekoč priti iz česa: sok, tekočina izteče;
vino je izteklo iz soda;
voda je iztekla skozi razpoko / vsa kri mu je iztekla / plini iztečejo iz pihalne cevi iztêči se tudi stêči se
1. prenehati trajati: dopust se je že iztekel; pogovor se je iztekel; rok za prijavo se je iztekel; zastar. leto je hitro izteklo / v osmrtnicah izteklo se je življenje naši dobri mami / knjiž. v zadnjem delu se iztečejo usode oseb, ki so jim bralci sledili v prejšnjih knjigah se zaključijo
// prenehati biti veljaven: pogodba, pooblastilo se izteče
2. s prislovnim določilom ne segati, razprostirati se čez določeno mejo; končati se: cesta se je iztekla pod gradom
3. s prislovnim določilom imeti izid, rezultat, kot ga izraža določilo: poskus se je iztekel, kakor so pričakovali; vsi so čakali, kako se bo tekma iztekla; stvar se je dobro, slabo, srečno, ugodno iztekla; tožba se je iztekla v njeno škodo; vesel sem, da se je tako izteklo
4. navadno v zvezi z ura prenehati teči, iti, ker ni več energije od navitja: ura se je iztekla / filmski trak se je iztekel ga ni več
● ekspr. oči naj ji iztečejo oslepi naj; vznes. njegove ure so se iztekle umrl je
♦ mat. deljenje se izteče se izide; med. oko mu je izteklo zaradi predrtega zrkla je iztekla zrklovina
iztékel -têkla -o tudi stékel stêkla -o:
iztekle oči
iztečèn tudi stečèn -êna -o:
iztečena ura;
prim. steči1
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sicèr tudi sícer vez. (ȅ; ȋ) I. 1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno;
pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel;
zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel pravočasno / nehaj že nagajati, sicer jih boš dobil / elipt.: zahvali se mami, da te sinoči nisem dobil, sicer ...; prekliči laž, sicer ... če ne2. v vzročnem priredju, okrepljen za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: danes ni razpoložen, sicer pa je prijeten, vesel;
za konec tedna navadno kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma / fant je odličen telovadec, sicer pa je brivec 3. v protivnem priredju za uvajanje omejevane trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: sicer je še mlad in neizkušen, vendar zelo spreten;
sicer nima denarja, a za to ga bo že našel;
sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli II. v členkovni rabi 1. izraža razmere ali stanje ob drugih, drugačnih priložnostih: zakaj mu ni nič povedala, saj je sicer tako odkritosrčna;
danes so mu vsi zoprni, čeprav sicer z vsemi dobro sodeluje;
lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo / kljub sicer hitremu napredku na tem področju še zaostajamo za drugimi; opazil je, da je njegov sicer zagoreli obraz pobledel / zagotoviti moramo enakomernejšo proizvodnjo, ker sicer trg ne bo redno preskrbljen; sečnjo bo treba pospešiti, saj sicer lesna industrija ne bo izpolnila načrta / elipt.: v eni uri je povedal več, kakor sicer ves teden; morje je bilo manj toplo kot sicer / kot vljudnostna fraza pa sicer, kako vam gre 2. izraža rahlo omejitev, pridržek: to je sicer lepo, je pa zame predrago;
ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega vzroka ni nihče poznal;
strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna 3. nav. ekspr., navadno okrepljen izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan;
lahko greš z menoj. Sicer še rajši vidim, da ostaneš doma / takih primerov, kot je ta, imamo tudi sicer še več // izraža splošno veljavnost povedanega: njihovo ravnanje ljudem ni bilo všeč. Sicer pa so delali po že preizkušenih metodah; od vseh zahteva natančnost. Sicer pa je strog tudi do samega sebe // poudarja zanikano trditev, ugotovitev: ne bomo te več silili. Sicer pa ne misli, da je tako hudo; kdo tako kriči? Sicer pa mi to ni nič mar 4. v zvezi in sicer za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kmalu se bodo pripeljali, in sicer iz te smeri;
telefoniral mi je zvečer, in sicer ob osmih;
kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer s šivi, s hrustancem ali s sklepi
● ekspr. tega nikoli niste omenili. Sicer pa, pustimo zdaj to za opozoritev na prehod k drugi misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bohôtnost -i ž (ó) značilnost bohotnega: bohotnost travnikov / občudoval je bohotnost njenih las / dekle ga mami s svojo bohotnostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
crkljáti -ám nedov. (á ȃ) pog. pretirano negovati, razvajati: crkljati otroke / ekspr. saj ni bolan, samo crklja se // ljubkovati, božati: vzame otročička v naročje in ga crklja; rada se crklja pri mami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
glávica1 -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od glava: otrok je položil glavico mami v naročje;
drobna glavica;
glavica ga boli / glavico ji je zmešal / to je (bistra) glavica bister, nadarjen človek / lutkovna glavica / rože so obračale glavice proti soncu
● ekspr. ej, glavico pa ima, glavico je pameten, iznajdljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sijáj -a m (ȃ) 1. videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe: pohištvo ni izgubilo sijaja;
moten sijaj;
sijaj mineralov, svile, zlatnika / kovinski, svileni sijaj / sijaj njenih las, oči; pren., ekspr. zlati sijaj minulih dni
♦ les., tekst. medli, visoki sijaj; min. mastni sijaj 2. svetloba, sij: sijaj sonca, zvezd / stopiti v sijaj luči 3. ekspr. veliko razkošje, velika razkošnost: mami jo sijaj;
biti vajen sijaja;
blišč in sijaj dvora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
siréna -e ž (ẹ̑) 1. naprava, ki z močnim, predirljivim zvokom naznanja kaj, opozarja na kaj: oglasila se je sirena;
tuljenje siren / sirena je naznanila konec dela, nevarnosti / alarmna sirena; avtomobilska, ladijska sirena; tovarniška sirena 2. v grški mitologiji deklica, od pasu navzdol ptica ali riba, ki z zapeljivim petjem vabi, mami človeka in ga pogublja: slišati sirene;
otok siren / to je svet favnov, siren in kiklopov
● knjiž., slabš. sirena iz predmestja ga zapeljuje lahkoživa ženska
♦ zool. sirene morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
undína -e ž (ȋ) mitol. ženski podobno bitje, ki živi v vodi in s svojo lepoto in petjem vabi, mami ribiče in mornarje: rusalke in undine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.