acid -a [êsid-] m (ȇ) 1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu: združitev acida in rocka 2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: acid in druga mamila;
v prid. rabi: acid house;
acid jazz;
acid rock
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
afganistanecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog afganistanca samostalnik moškega spolamanj formalno afganistanski hrt
manj formalno afganistansko mamilo
IZGOVOR: [afgánistanəc], rodilnik [afgánistanca] in [avgánistanəc], rodilnik [avgánistanca]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
albankaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog albanke samostalnik ženskega spolamanj formalno mamilo iz Albanije
IZGOVOR: [albánka], rodilnik [albánke]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
amfetamín -a m (ȋ) močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost: gram amfetamina;
tablete amfetamina / jemati amfetamine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čȗtən 1., -tna, adj. 1) zum Sinn oder zu den Sinnen gehörig, sinnlich, Jan., Cig. (T.); čutno stvarstvo, die Sinnenwelt, čutni mik, der Sinnenreiz, čutno mamilo, die Hallucination, Cig. (T.); čutna predstava, Lampe (D.); — 2) empfindend, fühlend, Empfindungs-, Gefühls-, Fühl-: čutni rogljiči, die Fühlhörner, Mur., Cig., Jan.; čutni rožički, Glas.; čutna bradavica, die Nervenwarze, V.-Cig.; — 3) čútən, wahrnehmbar, merklich, Cig.; — vino je čutno = močno, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
díler -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dróga -e ž, snov. (ọ́)
1. lekar. sušenje drog
2. mamilo: uživanje drog; trde ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
drọ́ga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
êkstazi in ékstazi tudi ecstasy -ja [tretja oblika êkstazi in ékstazi] m (ȇ; ẹ̑) močno sintetično mamilo, ki deluje kot poživilo in povzroči evforično razpoloženje: tabletka ekstazija;
uživalec ekstazija;
primesi v ekstaziju;
ekstazi in marihuana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ékstazi -ja m z -em snov. (ẹ̑) |mamilo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gándža tudi ganja -e [gándža] ž (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: zanimalo ga je, kako gandža raste // mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: devet odstotkov anketiranih je že poskusilo hašiš, gandžo ali skunk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba] 1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva 1.1. ta del organizma kot hrana, jed
1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
góba -e ž (ọ́) 1. rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom: nabirati gobe;
zastrupiti se z gobami;
hiše so rastle kakor gobe po dežju / strupene, užitne gobe / dušene gobe; gobe v smetani / pog. nore gobe halucinogeno mamilo iz posebne vrste gob, zlasti rodu Psilocybe
♦ bot. betičaste gobe ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae; cevaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi; cevarke; lističaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae// v zvezi kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah: brusi in kresilne gobe; tleča kresilna goba // navadno v zvezi hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les: v stanovanju se je pojavila hišna goba // mn., star. gobavost: zboleti za gobami 2. kar je po obliki podobno gobi: goba za krpanje nogavic / atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe3. prožen, luknjičast predmet, ki vpija vodo: ožeti gobo;
pomočiti gobo v vodo;
brisati tablo z gobo;
pije ko goba / šolska goba / morska, plastična goba 4. ekspr. kdor popije veliko alkoholnih pijač: pij, saj vem, da si goba / kot psovka molči, goba pijana
● ekspr. gobo ima v želodcu zelo dosti pije; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. premoženje je šlo po gobe je propadlo; ekspr. govori, ko da se je norih gob najedel zelo zmedeno, neumno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
góbica -e ž (ọ́) 1. manjšalnica od goba: v gozdu je rastlo vse polno gobic / vložene gobice / kupil mu je barvne krede in gobico za brisanje 2. nav. mn., pog. halucinogeno mamilo iz posebne vrste gob, zlasti rodu Psilocybe: zaradi predoziranja z gobicami se je v nekaj mesecih zgodilo več hudih nesreč 3. krajša pričeska, pri kateri so lasje enako dolgi in oblikovani podobno kot klobuk pri gobi: postriči na gobico;
pričeska na gobico;
gobica že nekaj let ni moderna
♦ med. gobica zvitek gaze za brisanje krvi ali gnoja; ustne gobice glivična bolezen zlasti pri dojenčkih, pri kateri se pojavijo bele pike v ustih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
hášiš -a m (ȃ) mamilo iz smole indijske konoplje: kaditi hašiš;
omamljati se s hašišem;
uživanje heroina in hašiša
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
hášiš -a m s -em snov. (ȃ) |mamilo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
hášiš -a
m močno mamilo iz indijske konoplje![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
heptanón -a m, snov. (ọ̑) |mamilo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
heroín -a m (ȋ) močno mamilo iz morfija: uživati heroin;
tihotapci heroina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
heroín -a m, snov. (ȋ) |mamilo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
heroín -a
m močno mamilo iz morfija![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
heroȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
hórs -a m (ọ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu močno mamilo iz morfija; heroin: snifati hors / ekspr. biti na horsu uživati, jemati heroin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ígličar -ja m (ȋ) pog. 1. narkoman, ki si mamilo vbrizgava v žilo: dispanzer za igličarje;
igličarji in snifači 2. tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z iglicami, kar omogoča tiskanje več kopij hkrati; iglični tiskalnik: igličar za tiskalnik deluje precej tiho
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
injicírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. med. dati zdravilno tekočino v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizgati: injicirati kalcij / injicirati (si) mamilo 2. grad. vtisniti polnilo ali vezivo v zemljino, gradbeni element: injicirati cementno malto v zid // s tako vtisnjenim polnilom ali vezivom utrditi: injicirati nasip, zid injicíran -a -o:
injicirani antibiotiki; injicirano pročelje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
injicírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz medicine kdo/kaj dati kaj ‘zdravilno tekočino’
Injicirali so si mamilo (v žilo na roki).
2.
iz gradbeništva kdo/kaj v curku spraviti kaj tekočega v/na kaj / kam
/Za večjo vezivnost in prožno trdnost/ so v zid injicirali cementno malto.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
kanábis -a m (ȃ) konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: pridelovanje kanabisa;
sadika kanabisa;
zdravilo iz kanabisa // mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: legalizacija kanabisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kokaín -a m (ȋ) farm. močno mamilo iz listov koke: uživajo heroin in kokain;
uporaba kokaina v medicini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kokaín -a m, snov. (ȋ) |mamilo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
LSD -ja in -- [elesdé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: poskusiti LSD;
opravili so test in ugotovili, da so bili keksi prepojeni z LSD-jem;
pivniki LSD-ja;
učinek, vpliv LSD-ja;
ekstazi, heroin in LSD / mamilo LSD
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
LSD LSD-ja tudi LSD -- [elesdé -êja] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) |mamilo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
LSD LSD-ja [elesdé -êja]
m močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
mamílo -a s (í) sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine: uživati mamila;
vbrizgati mamilo;
močno mamilo;
tihotapci mamil / vpliv mamil na mladino; navajenost na mamila / ekspr. v vinu je iskal mamila svojim bolečinam utehe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mamílo -a s, snov. (í) vbrizgati ~; uživati ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mamílo -a
s sredstvo, ki z zmanjšanjem zavedanja sebe povzroča ugodje in lajša bolečine![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
mamílo – glej mamīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mamílọ, n. 1) das Betäubungsmittel, Cig.; — 2) das Lockmittel, der Köder, Cig., Jan.; — 3) das Blendwerk, das Trugbild, Jan., Cig. (T.); — 4) die Täuschung, Cig., Jan., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mamílo -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mamíti in mámiti -im, in mámiti -im nedov. (ī á; á ȃ) 1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: vonj cvetlic jo mami;
njena bližina ga je mamila;
že misel na to me je mamila;
vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami 2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj;
razstavljene dobrote so jih mamile;
ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto mamèč -éča -e:
mameči poljubi; šepetal je mameče besede; mameča utrujenost; mameče klicanje vil in siren
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mamīti mámim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
marihuána -e ž (ȃ) mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje: kaditi, uživati marihuano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
marihuána -e
ž mamilo iz indijske konoplje![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
marihuȃna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
meskalín -a m (ȋ) farm. močno mamilo iz popkov kaktusa, ki raste zlasti v severni Mehiki: uživanje meskalina;
barvne halucinacije pod vplivom meskalina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
metámfetamín -a m (ȃ-ȋ) močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo, s hitrejšim in dalj časa trajajočim učinkom kot pri amfetaminu: skrb vzbuja vedno večja količina zaseženega metamfetamina;
preprodajalec metamfetamina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
narkótik -a m (ọ́) 1. sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine; mamilo: uživati narkotike;
zastrupiti se z narkotikom;
močen narkotik;
naravni, umetni narkotiki;
učinkovanje narkotika 2. med. sredstvo za narkozo, omamilo: inhalacijski narkotik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
narkótik -a m, snov. (ọ́) mamilo, omamilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
narkọ́tik -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nasladílo -a s (í) knjiž. 1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo: odpovedati se uživanju nasladil;
alkohol, kava, tobak in druga nasladila 2. snov, ki daje hrani sladek okus; sladilo: jedem dodajamo dišave, začimbe ali nasladila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nasladílo -a s, snov. (í) redk. sladilo; neobč. mamilo, poživilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
omamílo -a s (í) sredstvo, ki povzroča omamo: ta plin je nevarno omamilo / zastar. nekatere tablete so močno omamilo mamilo
♦ med. inhalacijsko omamilo inhalacijski narkotik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ópij -a m (ọ̄) mamilo iz izcedka glavic vrtnega maka: kaditi, uživati opij;
pridobivanje opija / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ópij -a
m mamilo iz izcedka glavic vrtnega maka![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
ọ̄pij -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ópijski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na opij: opijsko mamilo / opijski mak / opijska pijanost / opijske kadilnice
♦ zgod. opijska vojna vojna Anglije in Francije s Kitajsko v letih 1839–1842 in 1857–1858, ker je ta prepovedala uvoz opija iz Indije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
paralizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; paralizíranje (ȋ) koga/kaj Mamilo je paraliziralo ude ohromilo; poud. ~ promet v mestu |zelo zavreti, otežiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pljúča Frazemi s sestavino pljúča:
iz pólnih pljúč,
kričáti iz pólnih pljúč,
zadíhati s pólnimi pljúči,
zapéti iz pólnih pljúč,
zasmejáti se iz pólnih pljúč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
posnífati -am dov. (ȋ) pog. zaužiti mamilo z vdihavanjem skozi nos: vsak dan je posnifal črtico kokaina;
posnifati heroin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
práh Frazemi s sestavino práh:
béli práh,
dvígati mnógo prahú,
dvígati velíko prahú,
dvígnilo se je velíko prahú,
dvígniti mnógo prahú,
dvígniti oblák prahú,
dvígniti velíko prahú,
dvígováti velíko prahú,
sesúti kóga/kàj v práh,
sesúti kóga/kàj v práh in pepél,
sesúti se v práh,
sesúti se v práh in pepél,
spremeníti kóga/kàj v práh in pepél,
spremeníti se v práh in pepél,
zdrobíti kóga/kàj v sónčni práh,
zmléti kóga v sónčni práh
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
skunk2 -a [skánk] m (ȃ) križanec indijske konoplje, navadno pridelan v zaprtih prostorih: skunk običajno gojijo na mešanici peska, gramoza in žaganja // mamilo iz posušenih vršičkov te rastline: kupiti, prodati kilogram skunka; zavojčki po gram skunka; hašiš, heroin in skunk / kaditi skunk; ekspr. biti na skunku uživati, jemati skunk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
smŕt -i ž (ȓ) 1. prenehanje življenja, življenjskih procesov: izguba krvi je povzročila smrt;
nesreča se je končala s smrtjo;
lahka, naravna, navidezna, težka smrt;
ugotoviti vzrok smrti / blaga smrt evtanazija / do smrti pretepsti // stanje, ko prenehajo življenjski procesi: smrt je nastopila zaradi bolezni, starosti, zastrupitve; zdravnik je ugotovil smrt; znaki smrti // konec življenja: bil ji je zvest do smrti; ekspr. človek se do smrti uči vse življenje; vznes. hvaležen ti bom do smrti 2. dejstvo, da kdo umre: očetova smrt ga je zelo prizadela;
bati se smrti;
bili so krivi njegove smrti;
rešiti koga smrti;
ekspr. za las uiti smrti;
obletnica prijateljeve smrti;
pozabil je na to kot na svojo smrt popolnoma / pasti junaške smrti; publ. umreti nasilne smrti umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja3. okostnjak s koso, ki pooseblja to dejstvo: ob postelji je stala smrt;
če bi srečal samo smrt, me ne bi bilo tako strah;
pesn. bela smrt;
bled, suh kot smrt 4. podoba mrtvaške glave s prekrižanima kostema kot opozorilo na smrtno nevarnost: narisati na nalepko smrt;
označiti strup s smrtjo 5. ekspr., v povedni rabi kar je za kogaa) škodljivo, uničevalno: alkohol je zanj smrt / sonce je smrt za njene bolne oči; ekspr. bela smrt snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilob) neprijetno, mučno: zgodnje vstajanje je zanje smrt;
življenje v mestu je smrt za kmečkega človeka / mlečne jedi so zame smrt nimam jih rad, zelo nerad jih jem / v prislovni rabi smrt je poslušati tako govorjenje 6. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi na smrt zelo, močno: na smrt se bojim;
na smrt se dolgočasi;
na smrt se prestrašiti;
na smrt utrujen, zaljubljen / potovanje nas je utrudilo do smrti
● ekspr. smrt mu je že za petami kmalu bo umrl; ekspr. vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; vznes. smrt mu je izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; evfem. zdaj ga je smrt odrešila po hudem trpljenju je umrl; ekspr. v hiši se je oglasila smrt nekdo v hiši je umrl; ekspr. smrt ga je pobrala umrl je; ekspr. smrt ga je že večkrat potipala že večkrat je bil zelo bolan, v smrtni nevarnosti; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. zavedali so se, da preži nanje smrt da so v smrtni nevarnosti; ekspr. gledati smrti v obraz biti v smrtni nevarnosti; ekspr. ta živalska vrsta je obsojena na smrt bo izumrla; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. iti v smrt za domovino umreti; vznes. med delom, sredi velikih načrtov je omahnil v smrt je umrl; ekspr. pognati, poslati koga v smrt povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; ekspr. igrati se s smrtjo lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti, smrti; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. črna smrt kuga; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; nar. pasja smrt strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda; knjiž. priti v objem smrti umreti; pog. bil je na smrt bolan tako, da so pričakovali, da bo umrl; Smrt fašizmu – svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov; preg. dolga bolezen, gotova smrt; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi
♦ agr. na smrt obrezana trta trta, ki se ji pri obrezovanju pustijo samo šparoni; med. (biološka) smrt stanje, ko preneha spontano dihanje, delovanje možganov, srca in oživljenje ni več mogoče; klinična smrt stanje, ko preneha dihanje, oživljenje pa je še mogoče; rel. mučeniška smrt vdano sprejeta nasilna smrt zaradi vere ali verskih, nravnih načel; šport. spirala smrti lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko; smrtni zavoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
snífati -am nedov. (ȋ) pog. uživati mamilo z vdihavanjem skozi nos: snifati kokain;
popivati in snifati lepilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
spíd in speed -a [spíd-] m (ȋ) močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo: jemati spid;
iskal je načine, da bi prišel do spida;
gram spida;
učinek spida;
ekstazi, kokain in spid / ekspr. biti na spidu uživati, jemati spid
● ekspr. biti na spidu zelo, pretirano živahen, dejaven
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
suròv -ôva -o prid., surôvejši (ȍ ȏ) 1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker;
surovi diamant;
surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov;
surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina;
stavba v surovem stanju / surov zid neometan / ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo 4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo // ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov 5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost
♦ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojenasurôvo prisl.:
surovo ravnati; surovo obtesan ploh; sam.: pojesti kaj surovega; delo je v surovem gotovo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
šiptarkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog šiptarke samostalnik ženskega spolapogovorno albansko ali kosovsko mamilo
IZGOVOR: [šíptarka], rodilnik [šíptarke]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
šít1 -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. kar je nekakovostno, neuporabno, malo vredno, nepomembno: menda verjame v duhove, reinkarnacijo in ves ta šit;
ta cesta je čisti šit 2. mamilo iz smole indijske konoplje; hašiš: kaditi šit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
tráva -e ž (á) 1. rastlina z dolgimi ozkimi listi in kolenčastim steblom brez izrazitih cvetov: spomladi trava ozeleni;
po dvorišču se razrašča trava;
kositi travo;
krave mulijo travo;
pohoditi, pomendrati, potlačiti travo;
popleti, populiti, požeti travo v vinogradu;
skriti se v travo;
gosta, mehka, mlada, rosna, sočna, visoka trava;
šop trave;
bilo jih je kot listja in trave zelo veliko / ekspr.: trave so se zibale v vetru; vonj junijskih trav / povsod je pesek, le tu in tam raste kaka trava šop trave; ekspr. pozna vse trave in njihovo zdravilno moč zelišča / nakositi trave, travo za živino; grabiti, obračati, sušiti travo; naročje trave / angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; gorska, gozdna, močvirska trava // travnata površina: otroci se igrajo na travi; hoditi po pesku in travi / kot opozorilo ne hodi po travi / ekspr. petje murnov v travah 2. pog. konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: gojiti travo // mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: kaditi travo 3. v zvezi marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica:
● ekspr. še preden je trava prerasla njegov grob, so ga pozabili kmalu po njegovi smrti; ekspr. naj raste trava ali ne, ko nas ne bo vseeno nam je, kako bo po naši smrti; evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. neumen, da sliši travo rasti zelo; z morsko travo polnjene žimnice s posušenimi listi, stebli morskih trav; plastična trava travi podobna plastična snov za blazine, pakiranje; nar. severovzhodno trava krompirja cima
♦ agr. kisla trava ki raste na kislih tleh; bot. trave rastline s kolenčastim steblom, navadno črtalastimi sedečimi listi in cveti v klaskih, Poaceae; klasasta s klasastim socvetjem, latasta trava z latastim socvetjem; medena trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; pasja trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; vrtn. pisana trava vrtna rastlina z dolgimi suličastimi listi z belimi ali rumenkastimi vzdolžnimi progami, Phalaris arundinacea var. picta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
tŕd -a -o tudi -ó prid., tŕši (ȓ ŕ) 1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto// ki se ne da (rad) raziti, obdelovati: trda kamnina; trda skala; trd kot beton // ki se ne da (rad) gnesti, oblikovati: trda snov; trdo testo / ta zemlja je še trda se še ne da (rada) obdelovati / trdi in mehki klobuki // ki se ne da (rad) rezati, gristi: trd kruh, sir; trda lupina jabolka; trda skorja; trdo meso starih živali / sadje je še trdo še ni sočno, zrelo2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek neugodja: trd ovratnik;
trdo poškrobljeno platno;
trdo sukno;
trdo usnje / trda dlaka / trda, raskava koža na dlaneh 3. ekspr. manj gibljiv, težko gibljiv: ima trde prste;
trdo koleno / trd volan / biti ves trd od mraza, strahu / biti trd kakor mrlič negiben, tog// ki ne izraža, kaže lahkotnosti: trdi gibi; trda hoja / trd izgovor tujih besed / trd ritem 4. nav. ekspr. ki prinaša trpljenje, težave: to so bili trdi časi;
trda stvarnost / trdo življenje / trd boj; do tja je še več ur trde hoje naporne; trdo delo težko, težaško / trda preizkušnja huda, težka5. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trd stisk roke;
trd udarec po mizi / star. trd spanec trden / knjiž. trda revščina huda, velika / zunaj je trda tema popolna; ekspr. delati do trde noči; knjiž. letos je trda zima huda, zelo mrzla / knjiž.: trde barve močne, izrazite; trda svetloba / trda droga vsako močno mamilo, ki povzroča hitro odvisnost, lahko tudi smrt6. ekspr. strog, neprizanesljiv: trd, a pravičen mož;
biti trd do otrok, z otroki / trd značaj / trda očetova roka / trda pravica / trda kazen // neuklonljiv, nepopustljiv: trd, neprijazen človek / kljub mučenju je ostal trd in ni ničesar izdal / trd kmet 7. nav. ekspr. ki ne vsebuje, izraža prijaznosti, naklonjenosti: reči kaj s trdim glasom;
trd pogled;
trde besede / na obrazu so se mu prikazale trde poteze; njegove oči so ostale trde in mrzle 8. nav. ekspr. neobčutljiv, brezčuten: sčasoma je postal trd, nič več ga ni prizadelo
● ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; trdi pristanek letala pristanek, pri katerem se letalo lahko razbije, poškoduje; pog., ekspr. gostje so že trdi pijani, vinjeni; ta jezik je trd ima sorazmerno malo samoglasnikov; jezik pripovedi je okoren, trd slovnično, stilno neizoblikovan; nizko ranjenec je že trd mrtev; ekspr. učenec je trde glave, ima trdo glavo se težko uči; šport. žarg. trda igra neobzirna, zelo borbena igra; ekspr. ima trdo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. on potrebuje trdo roko odločno, dosledno vodstvo; ekspr. vladati s trdo roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; pog. štedilnik na trdo gorivo trdno gorivo; on je trdega srca, ima trdo srce je neusmiljen, neprizanesljiv
♦ agr. trdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi; trdo vino vino, ki vsebuje veliko kisline, čreslovine, navadno tudi več alkohola; anat. trda mrena zunanja ovojnica centralnega živčevja; trdo nebo sprednji, koščeni del neba; fot. trdi negativ negativ, ki nastane pri predolgo časa trajajoči osvetlitvi ali predolgo časa trajajočem razvijanju; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; glasb. trdi zastavek zastavek, pri katerem sta glasilki tesno skupaj; jezikosl. trdi l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; kem. trda voda voda, ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kor. trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom; les. trdi les les z razmeroma veliko gostoto; med. trdi čankar razjeda s trdimi robovi, značilna za prvi stadij sifilisa; metal. trdi svinec svinec, ki mu je dodan antimon; trde kovine kovine z veliko trdoto; pravn. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; rač. trdi disk naprava z elektronsko opremo in vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje informacij; teh. trdi lot ali trda spajka lot ali spajka z visokim tališčem; tisk. knjiga s trdimi platnicami s platnicami iz debelejše lepenketrdó tudi tŕdo prisl.:
trdo se bojevati za kaj; trdo delati; trdo odgovoriti; trdo ravnati s kom; trdo stopati po sobi; trdo udariti po mizi; trdo zapreti vrata / trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; trdo vezana knjiga knjiga, vezana v trde platnice
● oče je svoje otroke trdo držal bil je zelo strog z njimi; star. hoditi trdo za kom tik, tesno
tŕdi -a -o sam.:
ekspr. trda bo za kmete težko bodo živeli; ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; ekspr. trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; spati na trdem; v trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; udaril ga je z nečim trdim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
vbrízgati -am dov. (ȋ) v močnem curku spraviti kaj tekočega v kaj: vbrizgati vodo v kotel;
bencin se vbrizga v motor s posebno črpalko / vbrizgati komu cepivo, zdravilo; vbrizgati si mamilo
♦ grad. vbrizgati cementno mleko v zidne razpoke vbrízgan -a -o:
vbrizgana tekočina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
vbrízgati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
v posplošenem pomenu1.
kdo/kaj dati kaj ‘zdravilno tekočino’
Vbrizgali so si mamilo (v žilo na roki).
2.
iz gradbeništva kdo/kaj v curku spraviti kaj tekočega v/na kaj / kam
/Za večjo vezivnost in prožno trdnost/ so v zid vbrizgali cementno malto.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
vbrízgniti -em dov. (í ȋ) v močnem curku spraviti kaj tekočega v kaj: vbrizgniti vodo v posodo / vbrizgniti bolniku injekcijo, zdravilo; vbrizgniti v mišico, žilo; vbrizgniti si mamilo
♦ grad. vbrizgniti polnilo v zidno razpoko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
zdílati -am dov. (ȋ) pog. 1. (pre)prodati, razpečati mamilo: zdilati marihuano dijakom 2. izpogajati: zdilati ugodno ceno obveznega zavarovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.