manjšína -e ž (í) - 1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi: oni so manjšina; sklep večine je obvezen tudi za manjšino / parlamentarna manjšina
● biti, ostati v manjšini biti, ostati v primerjavi z določenim manj številen; biti preglasovan - 2. navadno v zvezi narodna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi: zaščititi narodno manjšino; slovenska narodna manjšina v Italiji, na Koroškem; kulturna dejavnost narodne manjšine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
národen -dna -o prid. (á) - 1. nanašajoč se na narod:
- a) njihov narodni obstoj je ogrožen; narodne meje; narodno ozemlje / narodni buditelj, voditelj; narodni izdajalec / slovenska narodna himna, zastava / narodna nesreča, sramota; narodna osvoboditev / svet za narodno obrambo / narodni muzej; narodno in pokrajinsko gledališče / Narodna galerija; Narodna in univerzitetna knjižnica; od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka
- b) narodni boji v 19. stoletju; narodni praznik; voditi narodno politiko; boriti se za narodne pravice / biti vzgojen v narodnem duhu; narodni ponos; narodna zavest
- c) pouk v narodnem jeziku v materinščini; narodna cerkev cerkvenopravno samostojna cerkev pripadnikov določenega naroda; narodna država država, katere prebivalci so (v veliki večini) pripadniki določenega naroda in imajo vse pravice; narodna jed jed, značilna za kak narod, kako področje; narodna manjšina; narodno vprašanje vprašanje obstoja, svobode, razvoja kakega naroda
- 2. navadno v povedni rabi narodno zaveden: zlasti nižja inteligenca je bila narodna
- 3. ljudski: narodni običaji / narodne pesmi, pripovedke; narodno blago / godci in drugi narodni umetniki / narodna noša obleka iz krajev nekdanje ljudske noše, zlasti za okras prireditev; narodne vezenine; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo
// pisal je narodne igre / narodna prosveta
● narodni heroj kdor ima red narodnega heroja; red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; Narodna banka Jugoslavije centralna (emisijska) banka Socialistične federativne republike Jugoslavije; knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod; na osvobojenem ozemlju se je formirala narodna oblast oblast narodnoosvobodilnih odborov; narodno vozilo glede na uporabnost, ceno najbolj pogosto vozilo v državi; ljudsko vozilo
♦ ekon. narodni dohodek novo ustvarjena vrednost v družbenopolitični skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju; narodno gospodarstvo gospodarstvo določene države; zgod. narodni davek davek, ki so ga zavedni Slovenci prostovoljno dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem; (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve, narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja; Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848; narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem
národno prisl.: narodno mešano ozemlje; narodno mlačen, zaveden človek; sam.: biti navdušen za narodno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lojálnost -i ž (ȃ) - 1. (zgolj) izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonov zaradi dolžnosti: dokazoval je svojo lojalnost; zanesti se na lojalnost državljanov; lojalnost do države / narodna manjšina se je z vso lojalnostjo vključila v življenje države
- 2. knjiž. poštenost, odkritost v ravnanju: ta postopek ne priča o lojalnosti zastopnikov, ki so sklenili dogovor; njegova lojalnost in čut tovarištva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
národnosten -tna -o prid. (á) nanašajoč se na narodnost: narodnostna osveščenost, zavest / narodnostna vzgoja / narodnostna nasprotja; narodnostno zatiranje / narodnostni boji; narodnostna politika // naroden: slovenska narodnostna skupnost / državne in narodnostne meje / narodnostna manjšinanárodnostno prisl.: narodnostno mešano ozemlje; narodnostno neopredeljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
národnost -i ž (á) - 1. pripadnost določenemu narodu: sramovati se, zavedati se svoje narodnosti / biti slovenske, srbske narodnosti / ekspr. utrjevati narodnost narodno zavest
// knjiž. značilnosti kulture, zavesti določenega naroda, ljudstva: narodnost v arhitekturi - 2. polit. narodna manjšina: pripadniki italijanske, madžarske narodnosti v Sloveniji; narodi in narodnosti
- 3. etnična skupnost sploh: pripadniki drugih narodnosti; ekspr. mešanica narodnosti / buržoazija vladajoče narodnosti vladajočega naroda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
arnávtski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Arnavte: arnavtski jezik;
arnavtska manjšina v Jugoslaviji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
benéškoslovénski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na Beneške Slovence ali Beneško Slovenijo: beneškoslovenska govorica;
beneškoslovenska manjšina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
étničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod: etnična manjšina;
etnična skupina / etnična meja; slovensko etnično ozemlje / etnične posebnosti; etnične pravice; etnična sestava / etnična antropologijaétnično prisl.: etnično enotna, neenotna država
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
minoritéta -e ž (ẹ̑) knjiž., redko manjšina: majoriteta in minoriteta / minoriteta v parlamentu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.