Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

marélica -e ž (ẹ̑)
sadno drevo ali njegov rumenkasti koščičasti sad: marelice že cvetejo; sorte marelic / vložene marelice
ógrski -a -o prid. (ọ̄)
1. zgod. nanašajoč se na Ogrsko: ogrski del avstroogrske monarhije / ogrski zlatnik
2. star. madžarski: ogrski jezik / ogrska dežela
♦ agr. ogrska marelica marelica z debelimi, na eni strani rdečkastimi sadeži z izrazito brazdo med polovicama; gastr. ogrska salama zelo posušena salama z nadevom iz drobneje sesekljanega svinjskega mesa in slanine; zgod. hrvaško-ogrska nagodba; sam.:, pog. prosim pet dek ogrske pet dekagramov ogrske salame
pópček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od popek: marelica je že pognala popčke / umiti otroku popček
♦ bot. velecvetni popčki gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju; spomladanska torilnica

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

marélica -e ž (ẹ̑) cvetje ~e; posaditi ~o; pojesti tri ~e; mn., snov. košarica marelic

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

marẹ̑lica -e ž
marẹ̑ličen – glej marẹ̑lica

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

amarẹ̑lica, f. = marelica, Dict., Z.
marẹ̑la 1., f. = 1. marelica, Jan., Mur.
marẹ̑lica 1., f. der Marillen- oder Aprikosenbaum; die Marille, die Aprikose.
marẹ̑lica 2., f. dem. 2. marela, kleiner Regenschirm.
marúla, f. = marelica, die Marille, C.
marúlica, f. = marula, marelica, C.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

marǜla -e ž marelica: so ešče imenitni: marüla AI 1878, 46

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

marelica [marẹ̑lica] samostalnik ženskega spola

marelica

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

amarelica samostalnik ženskega spola

Čebelarski terminološki slovar

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

marélica -e ž

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

dežniček gl. marelica2, omrelica
marelica ► maˈrẹːlca -e ž
marelica ► maˈrẹːlca -e ž
omrelica ► omˈrẹːlca -e ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Pomensko razmerje med glagoloma »operirati« in »zdraviti«

S kolegom imava že nekaj časa debato o tej temi. Bolj specifično se ne strinjava glede vprašanja: Ali je glagol operirati podpomenka besede zdraviti ali ne?

Jaz trdim, da operirati ne pomeni nujno zdraviti, saj obstajajo primeri, ko z operacijo človeka ne pozdraviš. Na primer: lepotna operacija, ali pa eksperimentalna operacija na živih primerkih živali (kruto, vem, ampak obstajajo). Jaz pravim, da mora nadpomenka VEDNO veljati za podpomenko. Da mora vedno pokriti celotno množico, ki jo podpomenka vsebuje. Primer: Marelica bo vedno sadje. Vrtalnik bo vedno orodje. V jezikovnem smislu torej beseda operirati nikoli ne more biti podpomenka besede zdraviti, saj ta druga, ne pokrije celotne množice, ki jo vsebuje beseda operirati.

Medtem pa moj kolega (sicer študent medicine) trdi, da operirati vedno pomeni tudi zdraviti. To pa utemeljuje z razlago, da so bile tudi plastične operacije prvotne namenjene zdravljenju in ne lepotnim popravkom.

Prosil bi vas, če mi lahko enkrat za vselej poveste, kdo izmed naju ima prav.

Število zadetkov: 21