osèk -éka tudi ósek -a m (ȅ ẹ́; ọ́) nar.  

1. 1. osrednje ograjen prostor za živino ob pastirski koči: zapreti živino v osek
2. 2. mn. ograja okrog vodnjaka: Martin je sedel na osekih ob vodnjaku (F. Godina)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.