máti mátere ž
mātica -e ž
matrȋca -e ž
metrọ̑pola -e ž
vnūk -a m
matérija -e ž
máčeha2 -e ž
núna -e ž
máčeha1 -e ž
matriarhȃt -a m
matrọ̑na -e ž
dẹ̑d -a m,
hčȋ hčẹ̑re ž
kȗm -a m
mẹ́ra -e ž
mọ̑drc -a m
pīšče -ta s
maháti máham nedov.
mamīti mámim nedov.
písan -a prid.
A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
M 1. V slovenskem fonemu m se ohranja pslovan. *m (< ide. *m), npr. máti. 2. V prevzetih besedah ustreza tujejezičnemu m, npr. mȃlha, makarọ̑n. 3. V imitativnih besedah velja za enega najlažje izgovorljivih glasov, npr. máma.
máma -e ž
mẹ̄ter -tra m
pámet -i ž
kolọ̑njski -a prid.
máj1 -a m