alabaster m 1. alabaster:
roke Kakor te belle Narciſse, shnable Kakor erdezhe Koraude, vaſhe truplu Kakor ta belli Alabaster im. ed. (I/2, 19) 2. posoda za mazilo:
je perneſla en alabaſter tož. ed. shlahtniga maſila (III, 372) ← lat. alabaster ← gr. ἀλάβαστρος ‛alabaster’ in ‛(iz alabastra narejena) posoda za mazilo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
aromatikum – samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
flajšter -tra m obliž:
pod ſenzo figoviga flaishtra rod. ed. ǀ Je puſtil ſtauzh fige, ter is taiſtih en flaishter tož. ed. ſturi ǀ kakor ſo bily poſtavili ta figavi flaishter tož. ed. na rano prezei je bil Krajl osdravil ǀ kakor je bil na ſvojo rano poſtavil leta figavi flaiſter tož. ed. je bil osdravil ǀ G. Bug sapovei en flaishtar tož. ed. is fih ſturiti ǀ G. Bug je hotel pod tem figavem flaishtram or. ed. iskasat ſvojo boshio mogozhnoſt ǀ s'shaubo, inu s'flaishtrom or. ed. ǀ uprasha Gospo, zhe ima rute ſa flajshtre tož. mn. ǀ ſe ſo pofliſsali, Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij, inu flajshtrij or. mn. njemu pomagat ← srvnem. phlaster ← srlat. plastrum < lat. emplastrum ‛obliž, obveza’ ← gr. ἔμπλαστρον ‛(na rano) namazano mazilo, obliž’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
krīzma, f. = križma, sveto olje, sveto mazilo, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
májən, -jna, adj. Mai-; majno maslo, im Mai bereitetes Schmalz, Lašče-Levst. (Rok.); — neko mazilo iz masla in razhudnikovih jagod, M., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
mást -i ž 1. mast: Vaj; mászt KOJ 1833, 180; Gde on pomága tam je máſzt BKM 1789, 125 2. mazilo: Vzéla je fünt zprávoga narduſa dráge maſzti KŠ 1771, 306; Magdalejna je drágo máſzt vlejála KM 1796, 103; Tejlo povijejo, Zdrágom máſztjom má'zejo BKM 1789, 77
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
mazàlo -a s mazilo: edna 'zena, ſtera je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; I vi mazalo máte od toga ſzvétoga KŠ 1771, 728
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
mazíłce, n. 1) dem. mazilo; — 2) = čopič, der Pinsel, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
mazílọ, n. 1) die Schmiere, die Salbe; zdravilno m., die Heilsalbe, Cig.; v mazilo dejati truplo, einbalsamieren, Ravn.; — 2) das Salben, das Einschmieren; zapisati bolníku kaj za mazilo; — die Salbung: m. opraviti, Ravn.; — 3) das Bestechungsmittel, das Bestechungsgeld, Cig., Jap. (Prid.); — 4) die Bestechung, Levst. (Rok.); — 5) planinsko m., die Alprose (rhododendrum), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
mazilo [mazílo]
samostalnik srednjega spolamazilo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
mazilo samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
mazilo s, F
7,
acopa, -orum, olie, ali
masilu ẛa trudne glide, vude, ẛhyle, ali kite;
anungia, ẛa kulla
maẛilu;
balsamus, enu lipú diſhezhe
maṡilu, balẛam;
linimentum, maṡilu, ali maṡanîe;
orea, -ae, tudi puhſhiza sa
maṡilu teh goſpei;
unctura, ae, maṡilu;
ungventum, ungven, -inis, ṡhalba, ali
maṡilu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
mazilo -a s mazilo:
je perneſla en alabaſter shlahtniga maſila rod. ed. ǀ dishezhe maſilu tož. ed. je reſlila ǀ je bila pernesla lepu diſezhe maſſilu tož. ed. ǀ je ſnal s' maſilam or. ed., inu s' shaubo bolesni oſdravit ǀ ona pak je moj noge s'slhahtnim maſilom or. ed. pomasala ǀ s'shlahtnim masilom or. ed. pomasat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
okóvnica -e ž mazilo za oči: zokovniczov nama'zi ocsi tvoje KŠ 1771, 773
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
plemenȋt, adj. 1) = oplemenjen, befruchtet: plemenita matica, Gol.; — 2) edelgeboren, adelig; plemenitega rodu; (nem. "von" ali "Edler von" pred imeni se sloveni z besedo "plemeniti", n. pr. I. pl. Thalberg, J. (Edler) v. Thalberg); — edel: plemenito ovočje, die Edelfrucht, Cig. (T.); plemenito mazilo, kostbare Salbe, ogr.-C.; plemenit človek, plemenitega srca, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
pomāda, f. mazilo za lase, die Pomade.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
smolę́nka, f. 1) = smolenjak, C.; — 2) = mazilo, BlKr.-Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
vmę́ti, vmánem, vb. pf. einreiben, Cig., Jan.; v. mazilo v kožo, Cig.; — kačji ugriz s salmijakom v., Levst. (Nauk).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
žalba samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
žavba [žȃvba]
samostalnik ženskega spolakoroško mazilo, krema, žavba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
žavba -e ž mazilo:
Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue … Arzati en glash shaube rod. ed. (II, 263) ǀ je ſnal s' maſilam, inu s' shaubo or. ed. bolesni oſdravit (IV, 194) ǀ gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom, Kakor pak s'shaubo or. ed., inu s'flaishtrom (I/2, 39) ← srvnem. salbe ‛mazilo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.