arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola
1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brončen -a -o pridevnik
1. ki je iz brona; SODOBNA USTREZNICA: bronast
1.1 ki je kakor bron; SODOBNA USTREZNICA: bronast
FREKVENCA: 66 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lacol [lacọ̑l] samostalnik moškega spola

temno moder poldragi kamen z medeno rumenimi lisami; lazurit; lapis lazuli

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mèdeni -a -o prid. meden, ki je iz medi: Etak je zdâ 'ze vszákoga országa mera dolizrovatana na edno medeno ali leszeno palico KAJ 1870, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Število zadetkov: 4