citrōnovəc, -vca, m. der Citronenbaum (citrus medica), Tuš. (R.), Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
človeski prid., F
20,
asterias, kateri na
zhloveska govorjenîa mèrka;
capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne
zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú;
dysuria, oſtrúſt
zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt
zhlovéṡke vodè v'zuranîu;
illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim
zhlovéṡkiga blata;
imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe;
incarnatio, zhlovéſku poſtanîe;
intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè
zhloveṡku blatu;
ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda
zhloveṡka ṡaperta;
lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava;
lotium, -tÿ, ṡzalniza,
zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda;
matella medica, glaṡh ṡa
zhlovéṡko vodó;
medicamenta diuretica, arznie, katere
zhlovéṡko vodó ṡhenò;
oletum, -ti, zhloveṡku blatu;
persona, -ae, ena
zhloveṡka perſona;
physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó
zhloveṡko naturo;
physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava
zhlovesko naturo;
radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki
zhloveṡki danki;
statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po
zhloveṡkim ṡhivoti;
prim. človeški
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
detelja ž, F
5,
cytisus, koṡja petiza, ali koṡja
detela;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi, s'pervizh raſte kakòr
detela, ṡatú eni ga imenujejo ṡlatiga kamena
detela;
oxytriphilon, tá kiſſila
detela;
trifolium, -lÿ, dètela
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: detelja ž, F
2,
melilotus, -ti, dolga
detela Scopoli
[V seznamu Nomina Carniolica ima ime Detela dougo.];
oxalis, -lis, vel dis, kisla
detela Scopoli
[486: Oxalis, Carniol. Kisla detela]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
glaž m, F
14,
bombilius, glaṡh, angster;
bombylius, klokotula
glaṡh;
calix, -licis, ena poſſoda ṡa pytje, kelih,
glaṡh, pehar;
cululus, miniſhiz,
glaṡh;
cyatus, en
glaṡh, en pehar;
encaustice, -ces, kúnſht lépiga ſhmelzanîa na
glaṡhih, lépe podobe inu figure;
haemantinum vitrum, en cilú erdezhi
glaṡh;
hyalus, -li, en
glaṡh;
matella medica, glaṡh ṡa zhlovéṡko vodó;
stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr
gláṡh, antimonÿ gláṡh, lipotiza;
vitreus, -a, -um, glaṡhou, glaṡhounat, is
glaṡha;
vitriarius, -rÿ, glaṡhar, kateri
glaṡhe déla;
vitrum, -tri, en
glaṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
grahor m, F
4,
gith, vel git, grahor, grahor ali graſhiza v'ṡhiti;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr
grahor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi;
vicia, -ae, graſhiza, grahoviza,
grahor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
imenovati dov. in nedov., F
18,
appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja,
imenovati, klizati;
axare, imenovati;
buccelatum, en zukraſt bishkotez ṡa namakanîe v'malvashÿ, lahi ga
imenujejo buzolai;
denominare, jemenovati;
groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvitke
imenujejo;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe ... s'pervizh raſte kakòr detela, ṡatú eni ga
imenujejo ṡlatiga kamena detela;
mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene, inu moṡhè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere po latinṡki ſo
imenovali mitra;
nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu ... apotekarji ga
imenujo olander;
nominare, imenovati;
nuncupare, imenovati;
onyx, onchis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateri eni
imenujejo Calcedonius;
pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni ga
imenujejo s: Antona ogîn;
testamentum nuncupare, imenovati teſtament;
tragacantha, enu ternaſtu driveṡze ... ga
imenujejo dragacanth;
transnominare, drugazhi
imenovati, imè preminiti;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali
imenovati;
vocitare, vſeṡkuṡi klizati,
imenovati, enu imè dati;
zizipha, enu drevú, kateriga ſad ty Apotekarji jujabas
imenujejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
krma1 ž, F
14,
farraginaria, -orum, farrago, -nis kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe;
medica, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini
h'karmi;
migma, kerma. Isai:30.24.v.;
pabularis, -re, kar je ṡhivini
h'kermi, ali paſhi;
pabulatio, kerme ṡa ṡhivino preṡkarblenîe, pokladanîe, paſſenîe, futeraṡhe;
pabulator, kateri
kermo ſpravla, ṡhivini poklada, ṡa ṡhivino preṡkarby;
pabulatorius, -a, -um, kar
h'kermi ſliſhi;
pabulum, kerma, paſha;
pascuum, -ÿ, kerma;
pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali
h'kermi;
pastio, -onis, â pasco, paſha,
karma;
pastus, -us, paſha,
karma;
rumen, -nis, góltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet
kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina;
secare, karmo koſſiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
medíca, f. der Meth, der Honigtrank; brezova m., der Birkenmeth, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
medica [medíca]
samostalnik ženskega spolamedica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
medica samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
medica ž, F
7,
apomeli, ſatovjá
mediza;
hydromeli, s'medú
mediza;
mellarius, -rÿ, kateri
medizo kuha, ali déla;
mellina, meliceratum, mellicrutum, -ti, mediza is vodè;
mulsum, -si, ſladku pytje,
mediza;
oenomelia, mediza;
promulsio, -dis, mediza, ali enu pytjè s'medom narijenu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
medica -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
medica sam. ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sejati nedov., F
24,
adagia sunt: kakòr ſo
ſjali, taku bodo ẛhèli;
cribrare, ſjati ṡkuṡi reſhetu, reſhetati, ozhiniti;
diſserere, reſjati, ſem ter tám
ſjati;
incernere, ṡkuṡi ſytu
ſjati;
insitor, tá kir zeipi, ſady,
ſeye;
interserere, v'meis
ſjati, v'meis ſaditi, v'meis ṡméſhati;
isatis, -tis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh
ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor,
ſe ſeye ṡhivini h'karmi;
napina, -ae, nyva, proſtor, ali meiſtu, kir ſe reipa, ali kolṡzhiza
ſeye;
pollinarium cribrum, ſitu ṡa moko
ſjati;
praesere, naprei
ſjati;
proseminare, ſem ter tám
ſjati, vun reſjati;
rapina, -ae, tudi enu meiſtu kir
ſe reipa
ſeye;
reseminare, ṡupèt
ſjati, preſjati;
reserere, ṡupèt ſaditi, ali
ſjati;
restibilis ager, nyva, katera
ſe vſaku leitu
ſeye;
sator, -oris, ſeiviz, kateri
ſeye, ali ſady;
sementicus, -a, -um, kar ſe puſty
ſjati, ali ṡaſjati;
semen spargere, ſjati;
seminare, ſjati;
serere, poſjati,
ſjati, ſiati, ſjanîe
[str. 265b ];
subserere, ṡdaici ṡa enim
ſjati, ali ſaditi;
viciarium, -rÿ, nyva ṡa graſhizo, kir
ſe grahoviza
ſeye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sprvič (s'prvič) prisl., F
3,
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr grohor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi,
s'pervizh raſte kakòr detela;
praeludere, ṡazheti
ṡpervizh eno reizh, pervu fehtanîe ṡazheti;
primò, h'pervimu,
ſpervizh, na pervu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
strdeníca, f. 1) der Honigkuchen, der Lebzelten, Guts., Cig., C.; — 2) = medica, der Meth, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
strdíca, f. = medica, der Meth, C.; das Honigwasser, Kr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
strdníca, f. = medica, der Meth, Rez.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zato vez., F
11,
idcircò, ẛatorai,
ẛatú;
igitur, ṡatú, ṡatorai, tadai;
itaque, ṡatú, ṡa tega volo, tadai;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi, s'pervizh raſte kakòr detela,
ṡatú eni ga imenujejo ṡlatiga kamena detela;
melanurus, -ri, ena morṡka riba, po laṡhku ochial imenovana,
ṡatú kir velike ozhy ima;
proin, proinde, ṡatú, ṡatorai;
propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo;
quapropter, ṡatú, ob tú, ṡa tega volo;
quare, ṡakai,
ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo, h'zhemu;
quia, ṡakai,
ṡatú;
quod, kateru,
ṡatú, de;
prim. ta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.