méhek -hka prid.
mlȃd mláda prid.
mláhav -a prid.
molčáti -ím nedov.
vlága -e ž
mẹ́ča mẹ̑č s mn.,
mẹ́čica -e ž
mečkáti -ȃm nedov.
dȗr -a m
džȋudžȋcu -a m
džȗdo -a m
mȃlta -e ž
mẹ̑vža -e ž
mȋl mīla prid.
mọ̑l1 -a m
ráhel -hla prid.
krẹ̑p -a m
méden1 -dna prid.
mekína -e ž
mọ́ka1 -e ž
múka -e ž
pastẹ̑l -a m
žídek -dka prid.
L 1. V slovenskem fonemu l (a) se ohranja pslovan. *l (< ide. *l), npr. ležáti. (b) Medsoglasniška skupina ol se je lahko razvila iz pslovan. *ьl ali *ъl, kar je nastalo iz ide. zlogotvornega *l̥, npr. pọ̑ln, stȍlp, ali *il, *ul pred soglasnikom. Enako se v slovenščini obnašata pslovan. *lь in *lъ (< ide. *li oz. *lu), npr. sọ́lza, jȃbolko. (c) Sloven. lj je praviloma nastal iz pslovan. *l', ta pa iz še starejšega sklopa li̯. Sloven. lj (in pslovan. *l') je v skupinah plj, blj, mlj in vlj lahko nastal sekundarno. Te skupine so se lahko razvile iz starejših *pi̯, *bi̯, *mi̯ oz. *u̯i̯, npr. zémlja. 2. Na mestu tujejezičnega l je v sloven. navadno l ali lj, npr. lẹ̄ct, cȋlj, lȃjdra. Tujejezični l v sloven. včasih odpade, kar je posledica slovenskega jezikovnega razvoja, npr. ubọ̑gati. 3. V imitativnih besedah velja l za mehek glas, npr. lȃ.