Tiskanje

mesọ̑, n. das Fleisch; kjer meso, tam psi = wo Aas ist, dort sammeln sich Raben, Cig.; skrito m., der Lendenbraten, V.-Cig., C.; hudo meso, wildes Fleisch, der Polyp, Cig., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prekadíti, -ím, vb. pf. 1) durchräuchern; p. meso; prekajeno meso; p. oblačila; — mit Rauch abtreiben, Cig.; p. čebele, Cig.; — 2) zuviel räuchern, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vȃgati, -am, vb. impf. 1) wägen; v. meso; — 2) wiegen: meso vaga tri funte; — praes. vȃžem, kajk.-Valj. (Rad); — 3) wagen; kdor ne vaga, je brez blaga, wer nicht wagt, gewinnt nicht; vagano je, es ist eine gewagte Sache; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); (stsl.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

bŕzda, f. 1) der Zaum; pos. železo v konjskem gobcu; — svoje meso v brzdah držati, im Zaume halten, Krelj; v brzdah imeti počutke, Ravn.; koga na brzdi imeti, einen kurz halten, Cig.; tudi: brzdà, ("bruzda"), Dict., Jap. (Prid.); pl. brzdè, Gor.; konjem brzde ("bruzde") v gobec devamo, Dalm.; — 2) die Bremse (mech.), Jan.; — die Klemme, Jarn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dokláti (dodatek k slovarju), dodaj: — = zaklati (bolno živinče, da je meso še za rabo), jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

íkrast, adj. 1) dem Rogen ähnlich, Mur.; — voll Rogen, Guts., Cig.; — 2) finnig; ikrasto meso; — 3) oolithisch, Cig. (T.); ikrasti kap(elj)nik, der Rogenstein, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kadíti, -ím, vb. impf. 1) einen Rauch machen, räuchern; po hiši kaditi, das Haus einräuchern; k. koga, kaj, bähen, räuchern; kadila sem otroka, mazala sem ga, pa ni nič pomagalo, jvzhŠt.; — k. meso, das Fleisch selchen; — z žveplom sode k., die Fässer mit Schwefel einbrennen, Cig.; pojdi se kadit, mache, dass du weiter kommst, pack dich! jvzhŠt.; k. komu, jemandem Räucherwerk streuen: mene so zapustili in kade drugim bogom, Dalm.; — k. komu, jemanden lobhudeln, ihm Weihrauch streuen (z. B. in Reden); — k. se, rauchen; kadi se iz peči; kadi se po sobi; kadi se po gorah, es ist Höhenrauch; peč se kadi der Ofen raucht; njih pusta (= opustošena) dežela se kadi, Dalm.; kri se kadi in teče v potokih, Jap.-Valj. (Rad); — kadi se mu pod nos, es verdrießt ihn, Cig., jvzhŠt.; = kadi se mu, ZgD.; Babilončanom vse to zvedšim (nam. zvedevšim) se je grozno kadilo, Ravn.; — 2) k. (tobak), (Tabak) rauchen; ali kadiš? ne kadim; k. cigare; — 3) Staub machen: kaj tako kadiš? jvzhŠt.; k. jo kam, schnell gehen, Z.; to sta jo kadila! UčT.; — k. se, stauben: kadi se po cesti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mesenják, m. 1) sinnlicher Mensch, Mur., C.; — 2) = mesnjak, prostor, kjer meso sušijo, C., Z., mesę̑njak, Poh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mȗhnik, m. 1) der Fliegenwedel, Mur.; — 2) sprava, v katero se stavi meso in druga jedila, da muhe ne morejo do njih, die Bunge, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nę̑bes, m. 1) das Firmament, Mur., Polj.; — 2) obod na stropu, kamor se meso spravlja, da podgana ali kaka druga žival do njega ne more: nesi klobase v nebes! Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nebọ̑, n. 1) der Himmel, das Himmelsgewölbe, das Firmament; nebo cvete, es sind Schäferwolken am Himmel, Gor.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; nimam človeka pod milim nebom (= auf Gottes Erdboden), da bi za-me skrbel; — 2) der Traghimmel, der Baldachin; — 3) lesen obod nad ognjiščem, kamor obešajo meso sušit, Dol.; der "Fleischhimmel", SlGor.-C.; — 4) das innere Gewölbe des Ofens, Hal.-C.; — 5) der Gaumen, — 6) der Himmel als Aufenthalt der Seligen; priti v sveto nebo; nav. pl. nebesa; oče naš, ki si v nebesih, kajk.-Valj. (Rad); iz nebes priti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

obẹ́šati, -am, vb. impf. ad obesiti; hangen machen, aufhängen; perilo o.; meso v dim o.; — hängen, an den Galgen knüpfen; — o. glavo, den Kopf hängen lassen; o. se na koga, sich an jemanden hängen, anschließen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

obráti, -bérem, vb. pf. 1) abklauben, abpflücken, abnehmen; o. sadje, listje, smolo, gosenice; o. meso s kosti; — 2) beklauben, bepflücken: o. trto, drevo; kost o., ein Bein abknabbern; — vse hiše o., alle Häuser abbetteln, Cig.; aussacken, ausziehen; o. koga pri igri; — 3) o. koga, jemanden ausschelten, ausputzen, Cig., Jan., M.; — 4) verhexen, M.; o. otroka: obran otrok, kateremu je kaka baba naredila, da je izgubilo zdravje in rdečo barvo, katero dotična čarovnica sama dobi, Št.-Pjk. (Črt. 127.); — 5) = nabrati, falten, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

osolíti, -ím, vb. pf. salzen: o. kako jed, einsalzen: osoljeno meso, osoljene ribe; — osoljena beseda, ein scharfes Wort, C.; — theuer verkaufen, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ovodíti, -ím, vb. pf. völlig anräuchern, abselchen: meso o., Cig., ogr.-C.; ovojeno meso, geräuchertes Fleisch, DZ., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

podtrẹbúšina, f. die Unterbauchtheile, Z.; — = meso pod trebuhom, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

podvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. darunter ziehen, unterziehen, Cig., Jan.; posteljo z remeni p., Cig.; — meso s slanino p. (spicken), C.; — ausfuttern, Cig., Jan.; rdeče podvlečeni solnčniki, Žnid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prekláti, -kǫ́ljem, vb. pf. 1) durchspalten; deblo p.; p. komu glavo; p. se, sich spalten; palica se je preklala na dvoje; — 2) überstechen (im Kartenspiel), C.; — 3) p. se, sich durchbeißen (fig.), Cig.; — 4) = zaklati bolno živinče, da se reši meso, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); (pogl. priklati).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prepéči, -péčem, vb. pf. 1) durch und durch backen oder braten, durchbacken, durchbraten; dobro prepečeno meso, dobro prepečen kruh; — ein wenig an der Oberfläche backen o. braten, überbacken, überbraten; pusti, naj se malo prepeče; — 2) von neuem backen o. braten, umbacken, umbraten; prepečen kruh, Zwieback, Cig.; — 3) zu sehr backen oder braten, verbrennen, verbraten; p. se, zu sehr gebacken oder gebraten werden: kruh se je prepekel, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pristáviti, -stȃvim, vb. pf. hinzustellen; stol p. (k mizi); meso p. (k ognju, da se začne kuhati); lestvico p.; — hinzubauen, Cig.; — anstücken, Cig.; — pristavljeni lasje, der Haaraufsatz, Cig.; — hinzufügen; — (mündlich oder schriftlich) beifügen; — p. se (k delu), sich zur Arbeit bequemen, Cig.; — k bregu p., landen, Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pȗrji, adj. Truthühner-; purje meso, purja peresa; — purje pike, Sommersprossen, Ščav.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sȓnji, adj. Reh-; srnje meso, srnja koža; — srnjih oči dekletce, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sušíti, -ím, vb. impf. trocknen (trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); (pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen (intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

šȋjnjak, m. 1) = šija 1), der Nacken, Mur., Cig., Jan., C., Lašče-Erj. (Torb.), Savinska dol., jvzhŠt.; — 2) der Hals, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Vrt.; — = meso ob šijnjaku, das Halsstück, Cig., C., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.-Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.-Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.-Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vrẹ́ščati, -ím, vb. impf. schreien, Cig., M., Dol., jvzhŠt.; kreischen, Cig.; — rauschen, Cig.; voda vrešči, Boh.-C.; — meso je prijetno vreščalo nad plamenom, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zasẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) sich setzend einnehmen, einen Platz besetzen; vse stole so zaseli, Mur.; mesto komu z.; prestol z., den Thron besteigen, Cig., nk.; miza je zasedena, der Tisch ist besetzt, Cig.; peč je zasedena okoli in okoli, Jsvkr.; konja z., sich zu Pferde setzen; Zasede konj'ča brzega, Npes.-K.; — muha meso zasede, die Fliege beschmeißt das Fleisch, C.; — 2) mit einem Hinterhalt besetzen: zaseli so cesto, Kras-Erj. (Torb.); z. komu, jemandem einen Hinterhalt legen, auflauern, ogr.-C.; divji petelin je zaseden (ist "eingerichtet"), Št.; kuga se kje zasede (wird heimisch), C.; — z. se, sich versitzen, sich starr sitzen, Z.; — z. se, starr werden, gerinnen: beljačec se zasede, Bleiw. (Let.); mleko se zasede, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); zasedena kri, unterlaufenes Blut; (pogl. sesesti).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

žílav, adj. 1) = žilat, großäderig, Cig.; — maserig, Cig., Jan.; — 2) sehnig, nervig; ž. človek; — zähe: žilavo meso; žilav les; — žilavo železo, das Frischeisen, Cig. (T.); — 3) träge, SlGor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

bẹžljáti, -ȃm, vb. impf. hervordringen: iz klobase meso bežlja, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

bȋcək, -cka, m. junger Widder, Jan., C.; bickovo meso, kajk.-Vest.; — prim. 1. bic.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

bogȃstvọ 1., n. = boštvo, die Gottheit, Dict., Trub., Dalm.; njegovo meso je z bogastvom združeno, Krelj; (v treh osebah) in v enem samem edinem bogastvu, Kast. (Rož.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

borǫ́v, adj. 1) Kiefer-, Föhren-; b. les; borove saje, der Kienruß, Cig. (T.); — 2) geschmacklos trocken, Jan., C.; b. kruh, borova jed, Št.; borovo meso, saftloses Fleisch, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

brávski, adj. 1) Schöpsen-, M., Notr.; — 2) Schweine-, C.; bravsko meso, vzhŠt.; — 3) bravska jed, eine Fleischspeise, bravski žganci, mit Speck abgemachter Sterz, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

cendráti, -ȃm, vb. impf. 1) hangen: meso cendra v mesnici, Z.; — 2) zappeln, C., Z.; za kom kaj c., zappelnd etwas nachtragen, Z.; — 3) Saiten anschlagen, Meg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čúhniti 2., čȗhnem, vb. pf. 1) einen üblen Geruch, einen Modergeruch von sich geben, C., Rez.-C.; meso čuhne, Z.; — prim. 2. čohniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dəhníti, dáhnem, vb. pf. 1) hauchen; d. v koga; — = dihniti, einen Athemzug thun; človek dahne v eni uri 1150 krat, Kast. (N. c.); — 2) intr. Dahnejo mu sanje v trudno glavo, Levst. (Zb. sp.); — 3) einen (üblen) Geruch von sich geben, riechen: po vinu d., Cig.; meso že dahne, Z., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dìm, díma, m. der Rauch; ves v dimu, rauchumhüllt, C.; dim je v sobi, es raucht im Zimmer; nehal je dim, es hat ausgeraucht, Cig.; meso na dim, v dim obesiti, das Fleisch zum Selchen aufhängen; iz dima v ogenj = aus dem Regen in die Traufe, Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dívji, adj. wild; divja zver; divja jeza; divje gledati; ves divji je danes, er wüthet heute; divje meso, wildes (schwammiges) Feisch, Cig.; — divji ključ, der Dietrich, Jan.; divji ogenj, das durch Reiben zweier Hölzer entstandene Feuer, das Reibfeuer, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

drástiti, -im, vb. impf. = dražiti, reizen, aufreizen, Meg., Boh., C., Jan., ogr.-Mik., Trub., Dalm.; d. psa, BlKr.; mesto zoper tebe drastijo, Dalm.; meso nas k hudemu drasti, C.; aneifern, ermuthigen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dŕkniti, dȓknem, vb. pf. gleiten, rutschen, Cig., Jan., C.; meso je z njega drknilo, er ist mager geworden, Cig.; — d. v koga, jemanden anfallen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dȗh, dȗha, m. 1) der Hauch, Mur., Jan.; smrtni d., der Todeshauch, Cig.; — 2) der Geruch; lep, dober duh, angenehmer Geruch; d. imeti po čem, nach etwas riechen; vinski d., der Weingeruch; pl. duhovi, wohlriechende Sachen, Mur.; — ni duha ne sluha za njim, po njem, er ist verschollen; — 3) (gen., acc. duhȃ) der Geist: a) ein geistiges Wesen; sveti duh, der heilige Geist; nebeški duhovi, die Himmelsgeister; peklenski d., der Höllengeist; — gorski d., der Berggeist, Cig., Jan.; — = das Gespenst: strah pred duhovi; — b) der geistige Theil des Menschen: meso želi zoper duha, Dalm., Kast.; Kdo zna Noč temno razjasnit', ki tare duha? Preš.; visokega, bistrega duha človek, nk.; — c) der Geist = der innere Charakter, die inneren Eigenschaften: preroški d., der Prophetengeist, Cig.; Bog tebi dodeli duha pobožnosti, Ravn.-Mik.; pesem — božjega prazna duha, Preš.; krščanski d., die christliche Gesinnung, Cig.; enega duha, von gleichem Geiste beseelt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

govę́ji, adj. vom Rind, Rind-; goveje meso, goveja živina.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

hlópniti, hlǫ̑pnem, vb. pf. 1) schnappen, Guts., Cig.; pes meso hlopne in požre, Rez.-C.; — 2) einen Schlag versetzen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

istẹ́je, f. pl. die Mündung eines Ofens, das Ofenloch, Cig., Jan., Dol.; Po hudičje črno lice 'ma, Po medvedje gruli in momlja (= pečne isteje), Vod. (Pes.); meso v dimnik ali nad isteje prekajat obešajo, Ravn. (Abc.); die Ofenlochwände: med isteje postaviti, Z.; — das Werkloch in den Glasöfen, Cig.; — ístẹje, Levst. (Rok.); — prim. istje, osteje, mesteje, steje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

izjẹ́dati, -am, vb. impf. 1) anfressen, Cig.; črv izjeda zrno, kajk.-Valj. (Rad); rja železo izjeda, Cig.; ausätzen: i. divje meso, Cig.; — ausreißen: voda travnik izjeda, Z.; — 2) quälen: izjedajo me skrbi, Cig.; i. se, sich abgrämen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

izkúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durch Kochen herausziehen, auskochen: i. mast, Cig.; — 2) i. se, durch Kochen den besten Gehalt verlieren, Cig.; izkuhano meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

jȃzbəčev, adj. Dachs-; jazbečevo meso, das Dachsfleisch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kadílọ,* n. 1) das Räuchern; meso v kadilo dejati, C.; — 2) das Räucherwerk, pos. der Weihrauch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kokọ̑šji, adj. Hennen-; kokošje meso; k. mrak, die Nachtblindheit, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kǫ́njski, adj. Pferde-, Ross-; konjsko meso; konjski zdravnik, der Curschmied, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

koštrȗnov, adj. Hammel-, Schöpsen-; koštrunovo meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kozlę́čji, adj. Kitz-: kozlečje (-eče) meso, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kozlȋčji, adj. Kitz-, M.; kozličje (-zliče) meso, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kozlǫ́v, adj. Bocks-: kozlova brada, kozlovo meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

méhək, -hka, adj. weich; mehko meso; mehka hruška, mehka roka; v mehko, v trdo kuhana jajca; mehko gre od njega, er laxiert; — mild, gelinde; mehka zima; — weichlich, empfindsam; mehka ženska; — mehki, trdi soglasniki, weiche, harte Consonanten, nk.; — compar. mę̑čji, mehkejši; mę̑kši, C., ogr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mescè, n. dem. meso; 1) das Fleischchen, Mur., Cig., Jan., Met.; mesce mej nosnicami prebadati, Cv.; — 2) kurje m., die wahre Hohlwurz (corydalis cava), Cig.; — tudi: mę̑sce, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mesnják, m. prostor, kjer je meso obešeno, da se v dimu suši, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mrtvíčiti, -ȋčim, vb. impf. abtödten, ertödten, Cig., ZgD.; meso m., Cig.; svoje telo m., Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nasadíti, -ím, vb. pf. 1) ansetzen: n. kokoš, eine Henne zum Brüten auf die Eier setzen; — jajca n. kokoši, einer Henne die Eier zum Brüten unterlegen; — n. ribe v ribnik, ribnik n. z ribami, den Teich mit Fischen besetzen, V.-Cig.; — 2) pflanzen, anpflanzen; drevje, cvetice n.; — 3) aufsetzen, anstecken; n. vrata, okno, die Thüre, das Fenster in die Angeln einhängen; n. bajonet, aufpflanzen, Cig.; n. mlinski kamen, den Mühlstein aufsetzen, Cig.; auf einen Stiel stecken, mit einem Stiele versehen; bestielen; n. sekiro, lopato, nož; n. na kol, aufpfählen; n. meso na vilice, aufgabeln; n. se na meč, sich ins Schwert stürzen, Ravn.; — nasadil se bo, er wird anrennen, Jan.; — n. se, sitzen o. stecken bleiben, auf den Grund stoßen (o ladji), Cig.; — 4) n. snope, die Garben zum Dreschen zurecht legen; — 5) n. koga, aufbringen, erzürnen, Cig.; tako govorjenje ga je zopet nasadilo, DSv.; nasajen biti, zornig, gereizt, übelgelaunt sein; — kratko nasajen, kurz angebunden, Erj. (Izb. sp.); razjezil sem tebe, ki si na kratko nasajen, Zv.; — 6) eine gewisse Menge anpflanzen, setzen; n. cvetlic po vrtu; veliko krompirja n.; — bepflanzen; n. vrt s cvetlicami; Polno je (vrtec) rožic nasajen, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nasolíti, -ím, vb. pf. einsalzen: n. vse svinjsko meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

navlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) n. si ude, die Glieder durch anstrengende Arbeit anspannen, C.; — 2) (mit Speck) ausspicken, Cig., C.; n. meso, Vod. (Izb. sp.); — 3) eine gewisse Menge zusammenschleppen; vsakojake šare n. v sobo; — n. se, in Menge zusammenkommen; navleklo se je veliko ljudi; — durch Ziehen eine gewisse Menge bekommen: n. vode iz vodnjaka; n. vina iz soda z natego; — n. se ga (vina, žganja), sich betrinken; — n. strune = napeti strune, Cig.; — 4) n. si kaj, sich etwas Unangenehmes zuziehen, Cig.; n. si nesrečo, bolezen, smrt, Cig. (T.); n. si kaj na glavo, auf sich laden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

oblẹseníti, -ím, vb. pf. holzartig machen: s pretepanjem živini kožo in meso o., Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ocvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. im Fett backen, abkröschen; ocvrto meso; ocvrti piščanci; ocvrti jabolčni krhlji, Cig.; — (das Fett, den Speck) zerlassen, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ogrljȃvina, f. meso okrog grla, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

okŕčati, -ím, vb. pf. starr werden: meso je od mraza okrčalo, Lašče-Levst. (Rok.), Ig (Dol.); lačna in okrčala družina (o čebelah), Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

osirovẹ́ti, -ím, vb. pf. roh werden: suho meso v vodi osirovi (wird rohem Fleische ähnlich), C.; — verwildern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ósołka, f. slana voda, v kateri je bilo svinjsko meso namočeno, (osoka) BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

osúšən, -šna, adj. etwas dürr oder trocken, Cig., Jan., C., Dalm.; v osušni deželi, Dalm.; osušno meso, leto, osušna jesen, C.; osušno perilo, halb getrocknete Wäsche, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

platíti 2., -ím, vb. impf. 1) in Falten legen, falzen, Cig., Jan.; — 2) p., in zwei Hälften spalten (z. B. von Pfirsichen): meso se platenicam plati, Ip.-Erj. (Torb.); — p. se, sich schiefern, Cig., Jan.; — 3) mit Felgen versehen: p. kolo, Jan., C.; — 4) p. se, verschrien oder verhext werden, C.; (prim. platek).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

podẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) aufarbeiten; vse p., reine Arbeit machen, Cig.; das Material aufarbeiten, verarbeiten; klobčiče preje v platno p., Ravn. (Abc.); usnje v črevlje p., Z.; meso v klobase, hosto v butarice p., Polj.; slamo v gnoj p., Cig.; podelan gnoj, verrotteter Dünger, Vrtov. (Km. k.); (v pisarnicah) vse podelati, kar se je nabralo, Vod. (Nov.); — podelan prostor, verfahrenes Feld (im Bergbau), V.-Cig.; — 2) verwüsten, Jarn., M.; vol je po zelniku vse podelal, Z.; — 3) beschmutzen, Cig.; — p. se, sich mit den eigenen Excrementen beschmutzen, sich bemachen; p. se v gnezdo, ins Nest thun, Cig.; — p. se, sich beflecken (fig.), alle Achtung verlieren, Polj.; — 4) ein wenig arbeiten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

podsę́či, podsę́žem, vb. pf. darunter greifen, V.-Cig.; kuharica podseže pod kurjo kožo, predno budla, Kr.; p. meso in z drugim mašenjem napolniti (= budlati), Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pojẹ́dati, -am, vb. impf. ad pojesti; 1) aufessen, verzehren, wegessen; kdo pojeda jedi v tempeljnu? Ravn.-Valj. (Rad); povrtel mojo pojedate, kajk.-Valj. (Rad); tuji pojedajo vaše njive, Dalm.; — schmausen, Cig., C., Mik.; p. in popijati, Ravn.; Pojeda klobase, Pojeda meso, Včasi pa strada, Da smil' se Bogu, Npes.-K.; vkupe orala vkupe pojedala, Jurč.; — 2) p. se, sich grämen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pokoríti, -ím, vb. impf. 1) jemanden büßen machen, strafen, bändigen, unterwerfen, zu Paaren treiben; bolezen ga bo pokorila, C.; p. poželenje, meso, Cig.; p. hudodelca, Cig.; p. prestopke (ahnden), Levst. (Nauk), DZ.; občina pokori krčmarje, kadar črez uro točijo, Levst. (Nauk); — p. se, Buße thun, büßen: p. se za grehe svoje; (p. se česa, grehov, Mur., Cig.); — p. se komu ali čemu, sich unterwerfen, sich fügen, Folge leisten, Cig., Jan., Zora; — 2) p. grehe svoje = p. se za grehe svoje, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

postáti, -stȃnem, vb. pf. 1) entstehen; veter je postal, C.; — werden; meso p., Fleisch werden; p. mlačen, lau werden; (pomni: s prahom p., zu Staub werden, ogr.-Mik.; p. s človekom, C.); — 2) = postati (-stojim): kokot postane na vrhu gnoja, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

povelína, f. = povojeno meso, geselchtes Fleisch, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

povodíti, -ím, vb. pf. selchen, räuchern, Mur., Št.-Cig., Jan., C.; povojeno meso, Gor.-Levst. (Rok.), jvzhŠt.; — rösten: povojeno proso, v katero so razbeljeno kamenje dejali, Mik.; — p. moko za žgance, kavo, (povaditi), Jarn., Cig., Jan., KrGora; povojena moka, Savinska dol.; — prim. veniti (= vędniti).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prȃsji, adj. Schweine-, Štrek.; prasje meso, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prážiti, prȃžim, vb. impf. schmoren, rösten, prägeln; praženo meso, SlGor.; pražen krompir, geröstete Erdäpfel, Gor., SlGor.; dünsten, Cig., Jan.; pražena jabolka, gedünstete Äpfel, Gor.; im Fett backen: krape, jajca p., SlGor.; tudi: zabel p., SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prekájati, -am, vb. impf. ad prekaditi, durchräuchern, Cig., Jan., DZ.; räuchern, selchen: prekajat obesijo meso, Ravn. (Abc.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prekúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durchkochen, Cig., Jan.; aussieden: prejo, denar p., Cig.; — p. se, durchkochen (intr.); pusti, naj se jed dobro prekuha; — p., verdauen, Cig., Jan., nk.; — 2) von neuem kochen, nachkochen; p. jed; — prekuhano žganje, der Doppelbrantwein, Cig.; — 3) zu sehr kochen, überkochen; prekuhano meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prevodíti 2., -ím, vb. pf. 1) durchselchen: prevojeno meso, Erj. (Torb.); — 2) zu viel selchen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prigrustíti, -ím, vb. pf. ekelhaft machen: jed komu p., Lašče-Levst. (M.); p. se, ekelhaft werden, kajk.-Valj. (Rad); konjsko meso je mej nami prigruščeno, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prikláti, -kǫ́ljem, vb. pf. zaklati (bolno živinče, da se reši meso), Notr.-Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prọ̑dałən, -łna, adj. verkäuflich: prodalno meso, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pšenčìv, -íva, adj. = ikrast, finnig: pšenčivo meso, C., Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pȗst, pústa, adj. wüst, öde, leer; p. kraj, pusta senožet, eine Bergwiese, die nicht mehr gemäht wird, pusta njiva, ein Acker, der nicht mehr bebaut wird, Levst. (Rok.); ein ausgemergelter, magerer Acker, Cig.; pusta paša, magere Weide, Cig.; pust panj, ein Bienenstock ohne Weisel, Levst. (Rok.); — geschmacklos: pusta jed; saftlos: pusto meso, pusto sadje, unedles Obst, Pirc; — pusta pesem, ein mageres Gedicht, Cig.; puste besede, hohle Worte, Cig. (T.); v pusto ceno prodajati (spottwohlfeil), LjZv.; pust človek, ein unfreundlicher, langweiliger, fader Mensch; pusto vreme, ein langweiliges, schlechtes Wetter; stara glava pusta glava (ker se ničesar ne domisli), Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

rȃčji 1., adj. Enten-; račje meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

rájžəlj, -žlja, m. = palica, na katero se obeša meso, da se povodi, Cig., Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.-Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

razkúhati, -kȗham, vb. pf. zerkochen; — r. se, durch Kochen auseinandergehen, aufgelöst werden: meso se je razkuhalo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

rázsoł, -la, m. 1) das Salzwasser, die Salzbrühe, der Pökel, Cig., Jan., DZ.; v razsol dejati meso, das Fleisch pökeln, Cig., Nov.; (po rus.); — 2) das Lab, Habd.-Mik., Guts.-Cig.; — 3) = zelnica, das Krautwasser, Mik.; — = repnica, das Rübenwasser, BlKr.; — (razsol f., Jan.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

razvȃgati, -am, vb. pf. abwägend vertheilen; r. meso kupcem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

rèd, adv., nam. vred, sammt; z očetom red; meso s kožo red; glava red z lasmi, Krelj; red pri mizi sedeti, mit zu Tische sitzen, Krelj; (dete z red Marijo, nam. z Marijo red, Trub.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

rǫ̑d 1., rǫ́da, adj. rauh, Mik.; roda polt, Z.; rodi lasje, gekraustes Haar, Levst. (Rok.); roda zemlja, Z.; rodo maslo (od premraza), harte, tolle Butter, Cig.; — rod človek, Z.; rod jezik, Z.; — roh, unbearbeitet, Cig., Jan., Kremp.-M.; — ungeschickt, plump: roda mlatilnica, Nov.; = pust, sperr: rodi žganci, Cig.; rod kruh, rodo meso, vzhŠt.; rodo tripo jesti, Npes.-Schein.; — ausgezehrt: roda njiva, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

scvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. 1) abkröschen, zerlassen; vso mast s.; — 2) s. se, durch das Abkröschen zusammenschrumpfen; meso se je scvrlo; (fig.) knjige so se scvrle in skrčile, Raič (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sẹ́kati, sẹ̑kam, vb. impf. hacken, hauen; meso s., Fleisch zum Verkauf aushauen, ausschroten; drva s., Holz hacken; tu so začeli s., hier hat man mit dem Holzschlag begonnen; led s., Eis aufhacken; — metzeln: strašno so sekali sovražnike; s. se, sich hauen, sich niedermetzeln; (fig.) disputieren, C.; — kamenje sekati, Steine behauen; pile s., Feilen hauen, V.-Cig.; s. po čem, auf etwas loshauen; — abhauen: Turki kristjanom glave sekajo; — durchschneiden: reka deželo seka, Cig.; meja, cesta seka kaj, DZ.; (math.), Cig. (T.); krog seka črto, Žnid.; s. se, sich durchschneiden (math.), Cig. (T.); — zerbeißen: miši platno sekajo, C.; s. se, brechen, reißen (intr.): sukno, platno se seka, Cig.; lasje se sekajo, C.; — oblaki se sekajo, es bilden sich Federwolken, jvzhŠt.; — s. z očmi, blinzeln, C.; — sekan, mit keinen o. nur holperigen Übergängen (vom Stil), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sẹkljáti, -ȃm, vb. impf. klein hacken, Mur., Cig., Jan., C.; klobase s. (t. j. meso za klobase s.), Jsvkr.; — z očmi s., liebäugeln, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sirǫ̑v 2., -ǫ̑va, adj. roh: nicht zubereitet (nicht gekocht, gebraten u. s. w.); sirovo meso, sirova repa, sirovo sadje: s. kruh, nicht ausgebackenes Brot, Cig.; sirova slanina, frischer Speck, Cig.; — s. les, frisches, ungetrocknetes Holz: sirova drva ne gore, Mur.; če na sirovem lesu to delajo, kaj se bo godilo na suhem? Jap. (Sv. p.); sirovi cepiči, sirov popek, Pirc; sirovo oglje, nicht genug ausgebrannte Kohle, Blindkohle, Cig.; — unbearbeitet: s. železo, Roheisen, Cig. (T.); sirovo jeklo, der Frischstahl, Cig. (T.); sirova plodina, das Rohproduct, Cig. (T.); — noch zu wenig bearbeitet: sirova moka, hinteres Mehl, Cig.; sirovo sukno, rohes Tuch, Loden, Cig.; sirovo delo, die Roharbeit, V.-Cig.; — sittlich roh, ungebildet, grob, Cig., Jan., nk.; — prim. surov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sȋtnica 2., f. 1) der Beutel in den Mühlen, Cig., Jan., M.; — 2) der Fliegenschrank, V.-Cig., C.; = s sitastimi mrežami pokrita shramba za meso, Svet. (Rok.); — 3) = sitka, das Siebbein, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

smóčən, -čna, adj. saftig: smočna hruška, smočno meso, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

smrdljìv, -íva, adj. stinkend; smrdljiva voda; smrdljivo meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sȗlj, m. das Wasserschaff, C.; — die Butte, Bolc-C.; posoda za slano meso, Tolm.; — lesena posoda, v katero se spravlja skuta, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — (suj, Schaff, Rez.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

svȋnjski, adj. Schweine-, schweinern; svinjsko meso; svinjsko jesti, Schweinernes essen, Mik.; — säuisch, unfläthig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

svȋnjščina, f. = svinjsko meso, SlGor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

tekótən, -tna, adj. = tečen, gedeihlich, ausgiebig: meso je tekotno, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

telę́čji, adj. Kalbs-; telečja koža, telečje meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

tǫ́həl, -hla, adj. muffig, verdorben (o moki, kostanju itd.), Mariborska ok.-C.; tohlo žito, C.; tohlo (tuhlo) meso, faulendes Fleisch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

tǫ́nj, tǫ́nja, adj. wohlfeil, billig: tonja hrana, tonje meso, ogr.-C. (Vest. I. 121.); jako tonje so kupili, ogr.-C.; — prim. zastonj in stsl. tunje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

trbávən, -vna, adj. trbavna hruška, eine saftlose Birne, trbavno meso, zähes, saftloses Fleisch, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

tŕsən, -sna, adj. 1) Reben-; tȓsnọ perje; — 2) zähe: meso je trsno, t. j. pusto in trdo, Trnovo v Gozdu-Erj. (Torb.); trsna in žilava koža, LjZv.; — sehnig, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

tŕtast, adj. 1) rebenartig, rankig, Cig.; — 2) zähe, Cig.; trtasto meso, Cig.; trtasta koža, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

túčən, -čna, adj. fett, Habd.-Mik., Mur., Cig., Danj.-M., vzhŠt.; tučno meso, SlGor.; tučna nedelja, der Faschingssonntag, C.; tučen svet, geiler Boden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ukadíti, -ím, vb. pf. räuchern: meso u., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

umrtvíti, -ím, vb. pf. 1) tödten, abtödten, C.; meso u., Cig.; — 2) amortisieren, Cig., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

usmráditi, -smrȃdim, vb. pf. stinken machen; u. sobo, das Zimmer mit Gestank erfüllen; — u. se, stinkend werden; meso se je usmradilo; morje se rado usmradi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vodíti 2., -ím, vb. impf. räuchern, selchen, Mur., Št., Kor.-Cig., C., Mik.; vojeno meso, Št.; moko v., das Mehl rösten, ("vaditi") Guts.; v. proso, der Hirse mit erhitzten Steinen einen bessern Geruch geben, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

začrvíviti, -ȋvim, vb. pf. = črvivo narediti: muhe začrvivijo meso, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zapljúniti, -pljȗnem, vb. pf. 1) verspucken, Z.; — 2) mit Insectenbrut besetzen: muha meso zapljune, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zaplodíti, -ím, vb. pf. 1) Brut ansetzen, bewirken, dass sich etwas durch Keimung oder Zeugung vermehrt, verpflanzen, Cig.; z. mrčes, plevel; muha v mesu črve zaplodi; z. se, sich einnisten, sich einführen, sich vermehren; plevel se v vinogradu, črvi se v mesu zaplodijo; — (fig.) der Keim zu etwas legen: z. pesni, Let.; greh se zaplodi, C.; z. bolezni, Krankheiten erzeugen, Jan.; — 2) mit angesetzter Brut erfüllen: muhe zaplodijo meso, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zarę́brnica, f. = meso za rebrom ob hrbtišču, die Carbonade (kremenatljec): speci mi kos zarebrnice! Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.); — der Jungferbraten, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zasadíti, -ím, vb. pf. 1) bepflanzen; golino z lesom z., Cig.; z grahom z. brazde, ogr.-Valj. (Rad); — 2) einsetzen, pflanzen; drevje z. na kakem mestu; grme na vrt z.; — anlegen: vinograd z.; — 3) hineinstecken; z. kol v steno, Škrinj.-Valj. (Rad); kremplje z. komu v meso, die Klauen ins Fleisch einsetzen; z. komu nož v srce, jemandem das Messer ins Herz stoßen; z. mačka, ankern, Cig.; — z. se, sich einhäkeln: mačka, orel se kam zasadi, Cig.; sulica se zasadi v steno (bleibt in der Wand stecken), Ravn.; — z. jo komu, jemandem einen Schlag versetzen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zasájati, -am, vb. impf. ad zasaditi; 1) bepflanzen; — 2) pflanzen; zasajajte vinograde! Dalm.; drevje z., Cig.; — 3) hineinstecken: kremplje z. v meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zatę́gəł, -gla, adj. zähe, Cig., Cig. (T.); z. je les, kadar se rad šibi, M.; zateglo meso, Z., jvzhŠt.; zategla zemlja, lehmiger Boden, Polj.; z. kruh, weiches, patziges Brot, Polj.; zateglo življenje, eih zähes Leben, Šol., Nov.; — zategla barva, eine dunkle Farbe, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

žvárast, adj. hart, zähe: žvarasto meso, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.