ajnpintdekelj ajnpintdekeljna samostalnik moškega spola
zemljevid
ˈajnpintḓẹ̀ːkl̥
krstna odejica
za kə̀rst sa đjàːlẹ ˈajnpintđẹ̀ːkl̥
PRIMERJAJ: krstna odejica, portinfant

bíti1 sȅm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

blízu prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

dajálnik dajálnika samostalnik moškega spola [dajálnik] ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. datīvus (iz dare ‛dati’) iz dajati - več ...
Daljšanje osnove pri sklanjanju samostalnika »val«

Zanima me, kako v množini sklanjamo samostalnik val. Je pravilneje valovi ali vali? Lahko uporabljamo oboje? Opažam, da so časopisi pred leti uporabljali tudi krajšo obliko (vali), zadnja leta pa skoraj izključno daljšo (valovi).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

dan1 [dȃn dnẹ̑va] samostalnik moškega spola

dan

PRIMERJAJ: pred nekaterimi dnevami

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

dávi prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

devẹ̑t štev.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

drẹ̑vi prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

gnẹ́zdo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

góri prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Izbira sklona

Zanima me, kako je pravilno: Avto je kupil pri avstrijskem davčnem zavezancu, identificiranem/identificiranim/identificiranemu za namene DDV v Avstriji.

Predvidevam, da oblika z i; pri katerem davčnem zavezancu? Identificiranim.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Izbira sklona: tožilnik ali mestnik

Kaj je pravilno: oseba se zaposli na delovno mesto zdravnika ali oseba se zaposli na delovnem mestu zdravnika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

jama jame samostalnik ženskega spola
zemljevid
jáːma
luknja
na vìəm, zakòːj ma [đẹ̀ːkl̥č] jáːma ʍ srìəđẹ

jȗtri prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Kako je prav: »v« ali »na Tajvanu«

Imam dilemo pri spodnji zadevi.

Ali se zapiše na umetniških rezidencah na Tajvanu ali na umetniških rezidencah v Tajvanu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Kako se vežejo predlogi?

Ker imam včasih težave, v kateri sklon postaviti neko besedno zvezo za predlogom, me zanima, ali drži podatek, ki je zapisan na Wikipedii. Tu namreč piše, da se sledeči predlogi vežejo s sledečimi skloni.

  • rodilnik: brez, do, iz, od, z/s, za
  • dajalnik: h/k, proti, kljub
  • tožilnik: čez, skozi, zoper, po
  • mestnik: o, pri, po
  • orodnik: z/s
  • tožilnik ali mestnik: na, ob, v
  • tožilnik ali orodnik: med, nad, pod, pred, za

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Kako sklanjamo ime avstralskega mesta »Lake Macquarie«?

Kako sklanjamo ime avstralskega mesta Lake Macquarie?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Kako sklanjamo »Štajersko« v dvojini (in hipotetični množini)?

Prosim, kako sklanjamo Štajersko v dvojini (in hipotetični množini):

  • sodelovanje Štajersk ali Štajerskih,
  • pomoč Štajerskam(a)/Štajerskom(a) ali Štajerskim(a),
  • na Štajerskah ali Štajerskih,
  • sodelovanje med Štajerskama/Štajerskoma ali Štajerskima?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Kakšen je pravilni ali pravilnejši zapis imen »Carigrad« in »Jeriha«?

Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim. Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan. Zelo me zanima vaše mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Kitzbühel: v Kitzbühelu, kitzbühelski in Kitzbühelčan

Kako sklanjamo ime Kitzbühel: v Kitzbühelu ali v Kitzbühlu? Podatki v korpusu Gigafida kažejo na večjo pogostnost rabe v Kitzbühlu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

-klẹ̄j samo v sestavi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

kvarta kvarte samostalnik ženskega spola
zemljevid
kwáːrta
gradaše zrpriprava za česanje volne
PRIMERJAJ: kvarte

kvarte kvart množinski samostalnik ženskega spola
zemljevid
ku̯áːrte
gradaše zrpriprava za česanje volne
PRIMERJAJ: kvarta

láni prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Ležeči tisk v slovarjih (SSKJ in SP)

Pri vnosu Danska v pravopisu me zanima, kaj pomeni rdeči poševni tisk:

Dánska -e ž, zem. i. […] |evropska država|: v ~i na Danskem

Torej na Danskem -- ali to pomeni, da je uporaba priporočljiva ali ne?

Hkrati me še zanima, ali ima poševni tisk kot takšen kakšen pomen? V SSKJ na primer pod vnosom revizija zasledimo:

2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba

Zadnja beseda je v SSKJ v poševnem tisku. Kaj to pomeni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

li člen.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

lokál -a m (ȃ) najeti ~; odstraniti pijanega človeka iz ~a; jezikosl. mestnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

lokāl, m. 1) prostor, das Locale; — 2) mestnik, der Ortsfall, der Local, der Locativus (gramm.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

lókativ -a m (ọ̑)
jezikosl. peti sklon, mestnik: predlog z lokativom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

lókativ -a m (ọ̑) jezikosl. mestnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

lọ̑kativ -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

med3 predl. s tož. in orod.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

mest.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
mestnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

mest. okrajš. mestnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

méstnik méstnika samostalnik moškega spola [méstnik] ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Lokativ, nlat. locativus (iz lat. locus ‛mesto, prostor’) iz mesto - več ...
méstnik -a m (ẹ̑)
jezikosl. peti sklon: končnica v mestniku; predlog pri se veže z mestnikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

méstnik -a m (ẹ̑) jezikosl. |lokativ|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

méstnik -a m
GLEJ ŠE: sklon

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024

mẹ̑stnik – glej mẹ́sto

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

mẹ̑stnik, m. 1) der Local (gramm.), Cig., Jan.; — 2) = meščan, Mur., Volk.-M., C., Guts. (Res.), Škrb., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

mestnik [mẹ̑stnik] samostalnik moškega spola

meščan, državljan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

mestnik samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Mestnik pri dvojini: »pri dveh rakih«

Zanima me, zakaj je pri samostalnikih prve moške sklanjatve v mestniku pravilna oblika npr. pri dveh rakih in ne pri dvema rakoma.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Mestnik zaimka »midva« je »pri nama« ali »pri naju«

Zanima me raba dublete mestnika zaimka midva. Pri naju/pri nama, o naju/o nama. Na spletnih straneh prevladuje označevanje zavihka o nama, sama se nekako nagibam k rabi pri naju, jezikovni priročniki pa navajajo obe obliki, ne najdem pa smernic za rabo ene ali druge.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

méstniški -a -o (ẹ̑)
pridevnik od mestnik: mestniška končnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

mẹ́sto -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Naglas mesta »Chichen Itza«

Ima ime Chichen Itza naglas na zadnjem zlogu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nalȁšč prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

namestnik (na mestnik) mF18, administrator, -orisfleigar, nameiſtnik; a manu servus, vel â manibusen piſſár, ali naméſtnik; palatinus, -niBan, ali krailou nameiſtnik; praefectorius viren viſhi capitán na voiṡki, v'enim méſti eniga Firṡhta nameiſtnik; prases, -disdeṡhelṡki oblaſtnyk, odveitnik, nameiſtnik, naprei poſtavlenik; proconsulis, -lisnameiſtnik eniga Purgarmaſtra; propraetor, -orisnameiſtnik eniga rihtarja, ali oblaſtnika; proquestor, -oriszolnarjou nameiſtnik; subcenturio, -onisnameiſtnik eniga, zheṡ ſtu ſoldatu Capitana; subcurator, -oriseniga ṡhaffarja, ali ṡkarbnika nameiſtnik; subcustos, -disna meiſtnik eniga vahtarja; sublegareeniga nameiſtnika poſtaviti, ṡaſhafati; succeſsor, -risnameiſtnik; suffectus, substitutusnameiſtnik, na meiſti eniga poſtavlen. 2.Mach:4.v.31; suffraganeus, -neieniga ṡhkoffa nameiſtnik; vicarius, -a, -umnameiſtnik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

nízek -zka prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

obȃ obẹ̑ zaim.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Oblikoslovno pregibanje imen na -gen

V institucijah EU razmišljamo o poenotenju sklanjanja izraza Schengen. V Slovarju novejšega besedja je v geslu schengenski, uporabljena različica z e (v Schengenu). Ker je mogoča tudi različica brez e, ki se uporablja približno enako pogosto, me zanima, kako naj bi bil zapis normiran v prihodnjem slovarju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

okọ̑li predl. z rod. in tož.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

O kraju »Kameno« – naglas, sklanjanje in tvorba prebivalskega imena

Pred kratkim smo se preselili v naselje Kameno (pri Šentjurju). Domačini izgovarjajo ime Kameno s poudarkom na prvem zlogu. Pravijo tudi: Grem na Kameno, On je na Kamenu ...

Zanimajo me vsi skloni in kako se imenuje prabivalec/prebivalka kraja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

osorẹ̑j prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Podomačevanje imen mest: »Konstanz«, »Konstanca«

Nemško mesto: Konstanz ali Konstanca? Kaj pa romunska Konstanca?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

pomlȃd -i ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

posẹ̑bej prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

povọ̑denj -dnji ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Poziv k odgovornemu ravnanju

Zanima me, ali je pravilna oblika pozivamo k odgovornem ravnanju ali pozivamo k odgovornemu ravnanju. Misleč, da je pravilna prva oblika, ugotavljam, da se v javnem komuniciranju pogosteje uporablja druga.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Pravilen zapis predlogov pri zemljepisnih imenih

Spoštovani, živim v kraju Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Tudi občina, ki obsega več krajev oziroma zaselkov, se imenuje tako. Opažam pa, da imamo težavo s pravilno rabo predlogov, ko gre za vprašanje kam, od kod, kje itd. se kaj dogaja. Namreč naletimo lahko na rabo pri Sv. Trojici se spet dogaja ali v Sv. Trojici se spet dogaja. Načeloma bi glede na to, da gre za poimenovanje kraja po svetnikih, bil predlog pri ustrezen, vendar kot kaže, se izgublja ali pa ga raba predloga v izpodriva. Vsekakor je raba omenjenega nejasna in (ali) napačna. Rada bi odgovor, s katerim bomo pravilno pojasnili in utemeljili rabo predlogov in tako vsaj na krajevni ravni ne bi delali napak.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Pravilno sklanjanje tujih imen krajev »Perugia« in »Brescia«

Rad bi vedel, kako pravilno sklanjamo tuja imena krajev, predvsem taka kot so Brescia ali Perugia. Je pravilno Brescii in Perugii za dajalnik oziroma mestnik? Ker sem namreč pred kratkim tako zapisal, pa so mi pred objavo na časopisu "popravili" v Bresci ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

prẹ̑m prẹ́ma prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Prešernov smenj: kako sklanjamo besedo »smenj«

V kranjski občini so si pred leti omislili prireditev z imenom Prešernov SMENJ. Zanima me, kako sklanjati to besedo.

V raznih letakih in drugem pisnem materialu sem našla čudne sklone – npr. Prešernovega smenja – po mojem bi bilo prav semnja, zato vas prosim za kvalificiran odgovor o sklanjanju te besede.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

pro-1 predpona,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Raba predloga: »v« ali »na« Slovenskem primorju

Vprašal bi, ali je bolj pravilno uporabiti na Slovenskem primorju ali v Slovenskem primorju. V pravopisu sem sicer zasledil, da se uporablja na, a na internetu sem opazil ogromno besedil, ki uporabljajo v.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Raba predlogov »iz« in »z« ob imenih držav

Prosim za pomoč pri oblikovanju povedi, kjer mi težave delata predloga iz in z. Gre za primere, kot je ta: Gostje so bili iz Italije, Madžarske, Hrvaške in Nemčije. Je dovolj ta en iz, ali bi morala pred vsako državo pisati predlog? Če bi bile to le države, v katere gremo, ne bi bilo dileme; ker pa gremo na Madžarsko* in na Hrvaško, nisem prepričana. Bi bilo torej bolje: Gostje so bili iz Italije, z Madžarske, s Hrvaške in iz Nemčije?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Raba predlogov ob dnevih v tednu in mesecih

Pri poučevanju sem naletela na zagato: zakaj v soboto, v nedeljo (tožilnik) in zakaj v juniju, v mesecu, v tednu (mestnik)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Raba zveze »15-% vikend popust«

Zanima me kako se pravilno uporablja beseda popust. Primer:

  • Izkoristite 15 % vikend popusta na vse avtosedeže v naši ponudbi.
  • Izkoristite 15 % vikend popust na vse avtosedeže v naši ponudbi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

ras rasa samostalnik moškega spola
zemljevid
raševina

Razvoj digitalne kompetence nekoga ali pri nekom

Zanima me, ali je v spodnjem primeru treba uporabiti mestnik ali rodilnik. Razvoj digitalne kompetence pri učitelju ali Razvoj digitalne kompetence učitelja

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Rodilniška oblika in pridevniška izpeljanka iz prevzetih zemljepisnih imen

Zanimajo me rodilniške oblike in pridevniške izpeljanke (ter utemeljitve) naslednjih zemljepisnih imen, za katera v literaturi in na spletu srečujem različno rabo in nasprotujoča si pojasnila:

  • Gradac pri Metliki (čedalje pogosteje srečujem meni tuje "Gradaca"),
  • Brod Moravice (v izvirniku Brod Moravica, torej "Brod Moravic" ali kako drugače?),
  • Ternopil (v izvirniku Тернополя, torej "Ternopila", "Ternopola", "Ternopilja" ali "Ternopolja"?),
  • Kamjanske ("Kamjanskega" po zgledu izvirnika ali, kot ponekod predpisujejo, "Kamjansk"?)
  • Čerkasi,
  • Čeboksari,
  • Jyväskylä.

Popravite me, če sem katero od imen že v vprašanju zapisal napačno. Glede imen na -ль celo v vaši svetovalnici različni odgovori nasprotujejo drug drugemu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Skladenjska podstava zloženke »avtobus«

Kaj bi bila skladenjska podstava zloženke avtobus?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Skladenjska raba imena »Kiribati«

S sodelavci nas zanima, katerega spola in števila je v resnici samostalnik Kiribati. Na spletu se najdejo različne variante. Tako tudi publikacija Slovenska imena držav kot mestnik navaja dve varianti: v Kiribatiju/na Kiribatijih. Sami zaradi podobnosti z zemljepisnimi imeni, kot so Bahami in Sejšeli, nagibamo k temu, da je množinski samostalnik moškega spola.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Skladenjske variante: »vedno več« ali »vse več«; »stališče o« ali »stališče do«

Določeni lektorji strogo popravljajo zveze vedno več in vedno manj v vse več in vse manj. Na korpusu Gigafida pa najdem ogromno zadetkov ene in druga variante. Bi se morali lektorji kljub temu zvezama vedno več in vedno manj izogibati? Prav tako sem na Gigafidi našla veliko primerov zvez stališče o nečem (npr. o pomembnih družbenih vprašanjih) in stališče do nečesa (npr. do pomembnih družbenih vprašanj). SP navaja zgolj stališče do, pa tudi nekateri lektorji strogo popravljajo v stališče do. Sta pravilni obe zvezi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Sklanjanje besedne zveze »Čipkarski dnevi«

Kako se sklanja ime prireditve Čipkarski dnevi: Čipkarskih dnevov itd. ali Čipkarskih dni itd.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Sklanjanje imena egipčanske kraljice »Nefertiti« oz. »Nefreteta«

Zanima me, kako se sklanja ime Nefertiti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Sklanjanje imena »Golte«

Zanima me kako se prav reče/napiše: Šel sem na Golte. Prišel sem z Golti ali prišel sem z Golt?

Morda kaj tretjega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Sklanjanje imena »Igor« in priimka »Lipanje«

Zanima me kako se sklanja moje ime in priimek: Igor Lipanje. Prosim če sklanjenje tudi zapišete, ne samo po kateri sklanjatvi se sklanja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Sklanjanje imena »Maneton«

Zanima me kako se sklanja moško ime egipčanskega svečenika Maneta (gr. Manethos/Manethon).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Sklanjanje imena »Valsalice«

Priporočam se za nasvet v zvezi s težavo glede pregibanja in pravopisa tujih, v tem primeru italijanskih krajevnih imen.

Jezikovno pregledujem prevod iz italijanščine Memorie Biografiche, 18 zvezkov, na hitro jih je prevedel zdaj že pokojni prof. dr. Valter Dermota. Gre za krajevna imena na -e. Za primer Valsalice sem prepričan, da je tukaj -e končnica, ker je sestavni del imena tega kraja salicevrba.

Vendar kako naj se piše po naših pravilih mestnik, v Valsaliču?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Sklanjanje imen »Ljutomer« in »Dragomer«

Kako sklanjamo imeni Ljutomer in Dragomer?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Sklanjanje japonskih osebnih imen

Kako sklanjati japonska moška imena – enako kot slovenska? Mitsuo Matsuka – z Matsuom Matsuko/omTadanobu Odas Tadanobujem Odo/Odom

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Sklanjanje samostalnika »raven«

Zanima me sklanjanje samostalnika raven v množini. Ali je prav med ravnemi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Sklanjanje samostalnika »sprehod«

Kako se sklanja sprehod v množini? Oziroma v povedi: Kljub vseh (sprehodov) smo se imeli odlično.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Sklanjanje samostalnika »svèt«

Zanima me pravilno sklanjanje samostalnika svèt v vseh sklonih. V slovarjih je namreč kot posebnost naveden le drugi sklon (svéta), zaradi česar ne vem, kakšna je pravilna oblika za dajalnik, mestnik in orodnik (tožilnik je pač glede na neživost enak imenovalniku). Ves čas sem menil, da je sprememba naglasa prisotna tudi v ostalih sklonih, (komu/čemu: svétu, o kom/čem: osvétu, s kom/čim: s svétom), ampak je možno, da se motim.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Sklanjatev imena »Medno«

Prosim za sklanjatev kraja Medno. Padlo mi je v oči naslednje sporočilo: V začetku januarja 2023 je bilo v gozdu na območju Medna najdeno neznano moško truplo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

skọ̑zi predl. s tož.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

spẹ̑t prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

srẹ́di predl. z rod.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

štrena štrene samostalnik ženskega spola
zemljevid
štrena
sa sušíːle tọ̀ːte štʀẹ́ːne
štrẹ́ːne óːu̯čje ọ́ːne

ter vez.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

tožílnik tožílnika samostalnik moškega spola [tožílnik] ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. accūsātīvus (iz accūsāre ‛tožiti, obtoževati’) iz tožiti - več ...,
vȅn prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Vezljivost glagola »rezultirati«

Zanima me, kateri sklon samostalnika je ustrezen ob zvezi rezultirati v tožilniku ali mestniku.

Primer: ..., kar rezultira v enostaven računski postopek/v enostavnem računskem postopku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Vprašalnica »kdaj« in sklon samostalnika

Če se vprašalnica KDAJ? veže s tožilnikom: Kdaj se začnejo počitnice? V ponedeljek. Zakaj je potem rodilnik, ko odgovorimo: Enajstega oktobra?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

žẹ̑1 člen.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Število zadetkov: 98