Tiskanje

ȃvša -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

»Babica« in »Dedek« kot lastni imeni

Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.

Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.

Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

blestník -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

čúj čújte medmet [čúj]

1.

neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu

2.

kot členek, neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

3.

kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce štajerskih narečij

FRAZEOLOGIJA: Čuj ti!
ETIMOLOGIJA: iz velelnika glagola ↑čuti v pomenu ‛biti pozoren, bedeti’

drobtina ž, mica, -ae, drobtina, marviza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

drobtina -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

drobtina -e samostalnik ženskega spola

1. majhen del kruha, ki nastane pri lomljenju večjega kosa; SODOBNA USTREZNICA: drobtina, košček

2. notranji, mehkejši del kruha; SODOBNA USTREZNICA: sredica

FREKVENCA: 27 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

gàd Frazemi s sestavino gàd:
gojíti gáda na pŕsih, kàkor da je gàd píčil kóga, píhati kàkor gàd, síkati kàkor gàd, skrívati kàj kot gàd nôge, zasíkati kàkor gàd

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

hȏj, interj. heda! hörst du? hoj, Míca! Rib.-C.; hoj hoj! (ako kdo koga od daleč kliče), Št.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

maréla Frazemi s sestavino maréla:
bíti napét kot maréla, bíti vážen kot maréla, oženíti se pod marélo, ženíti se pod marélo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Míca -e ž, oseb. i. (ȋ)
Mícin -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Mica ► ▪ˈmica -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Micika ► ▪ˈmicėka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

mrvica ž, F5, affriare, ẛmerviti, v'mervize, ali droptinize perpravite; fragmen, fragmentum, koſſiz, marviza, en koṡ; mica, -ae, drobtina, marviza; pecciolum, ena marviza, en koſſiz; resegmen, -nis, te ſmety, ali mervize od ṡhaganîa, odréṡhik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

mȗc -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

píldek Frazemi s sestavino píldek:
[kot] žábji píldek [naróbe]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

sljúda -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Zapis pridevniških priimkov za ženske osebe

Kakšen je v slovenščini pravilen zapis bolgarskega priimka za deklico, če je oče Kjostarov: Kjostarova ali Kjostarov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.