Alžirija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Alžirije samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Ljudska demokratična republika Alžirija
država v Afriki
IZGOVOR: [alžírija], rodilnik [alžírije]
BESEDOTVORJE: Alžirec, Alžirka, Alžirčev, Alžirkin, alžirski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Busti(s) zemljepisno lastno ime de Busti(s) cit. pril. osebno lastno ime iz Busta: Bernardinus De Buſti je imel urshoh ſaupijti ǀ od katere pishe Bernardinus de Buſtis Busto, mesto blizu Milana; → Bernardinus 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Franc
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Franca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
slovenski priimek
IZGOVOR: [fránc] in [frànc], rodilnik [fránca]
BESEDOTVORJE: Frančev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Izvor priimka »Poglajen«

Prosim za etimološko razlago priimka Poglajen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

kontinènt Frazemi s sestavino kontinènt:
čŕni kontinènt, nôvi kontinènt, stári kontinènt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

kúčanovec -vca m (ȗ)
pristaš, privrženec nazorov slovenskega politika Milana Kučana: ni niti kučanovec niti politično opredeljen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

navít Frazemi s sestavino navít:
délati kot navít, igráti kot navít, letéti kot navít, têči kot navít, tékati kot navít

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

nédičevec -vca m (ẹ̑)
privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Milana Nedića: propaganda nedičevcev
// med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih enot Milana Nedića: spopad partizanov z Nemci in nedičevci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

pét Frazemi s sestavino pét:
čákati na svôjih pét minút [sláve], dobíti svôjih pét minút [sláve], dočákati svôjih pét minút [sláve], doživéti svôjih pét minút [sláve], drží se, kot da ne zná štéti do pét, iméti kóga na vsák pŕst [po] pét, iméti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izrábiti svôjih pét minút [sláve], [kàkor] pét kráv za èn gróš, ne bíti ne pét ne šèst s kóm/čím, ne znáti štéti [niti] do pét, pét minút pred dvanájsto, pobráti svôjih pét čéšpelj, storíti kàj pét minút pred dvanájsto, vídeti je, kot da ne zná štéti do pét, za pét Krístusovih rán, za pét kríščevih (Kríščevih) rán, za pét rán [bôžjih], zdí se, kot da ne zná štéti do pét, znáti štéti do pét

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

pêta Frazemi s sestavino pêta:
ahílova (Ahílova) pêta, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za petámi, brúsiti pête, iztégniti pête, kàr nêsejo pête kóga, kot da gorí pod petámi kómu, ne séči kómu niti do pêt, od gláve do pêt, od pêt do gláve, pête pokazáti, pête so zasrbéle kóga, pête srbíjo kóga, pod petámi gorí kómu, postájati tŕn v pêti kóga, postáti tŕn v pêti kóga, stégniti pête

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Pisanje začetnice pri nazivih in protokolarnih ogovorih

Kdaj je primerno uporabiti malo/veliko začetnico pri nazivih? SP 2001 v 128. členu priporoča malo začetnico, ko gre za družabni položaj, pri 113. členu, ki govori o osebah z visoko funkcijo, pa z malo. Gospod predsednik ali Gospod Predsednik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Priredna pridevniška zveza iz dveh imen: »Mašera-Spasićeva ulica«

Ali je oblika poimenovanja Mašera-Spasićeva ulica ustrezna?

Gre za ulico, imenovano po dveh osebah, ki se imenujeta Sergej Mašera, Milan Spasić.

Upam si ubesediti pomislek ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

sád Frazemi s sestavino sád:
ne rodíti sadôv, ne rodíti sadú, prepovédan sád, prepovédan sád je nàjslájši, rodíti sád, rodíti sadôve, užívati sadôve svôjega déla, žéti sadôve svôjega déla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

shájati -am nedov. izhajati, izvirati: Származni; szhájati KOJ 1833, 173; Eto vſze pa more ſzhájati ſzcsiſztoga ſzrczá KŠ 1754, 53; Düjh te iſztine, ſteri od Otsé ſzhája KŠ 1754, 122; geto ſztoga nyihovoga dela ſzhája eto KŠ 1771, A3a; Ka ſz-toga Szhája KMK 1780, 62; Dujh ſzvéti ſzhája od Bogá Ocsé KMS 1780, B2; ki od Ocsé, i Sziná ſzhája KM 1783, 113; Vſze dobro od Bouga ſzhája KM 1790, 50; Bogáſztvo, i’ vrejdnoſzt praj od Ocsé ſzhája SIZ 1807, 2; Od Bôga vſze ſzhája BRM 1823, 6; Sz-ſzrczá ſzhájajo hüde miſzli KŠ 1754, 72; Boug, od koga ſzhájajo vſza dobra dela KM 1783, 1; Kral Matyas neszhájo z-králeszke krvi AI 1875, br. 1, 4; Z-vlaskoga roga szhájala [mati kneza Milana] AIP 1876, br. 8, 7; nad timi ricsmi, ſtere ſzo ſzhájale zvüſzt nyegovi KŠ 1771, 177
2. vzhajati, dvigati se: Szi prelejjao ſztvojga tejla, Ká náſz mocſno napája, Da lübéznoſzt ktebi ſzhája BKM 1789, 230; tá ſzvetloſzt vam ſzhája BRM 1823, 6
3. odhajati: Vſzáka pogibelnoſzt, naj ſzhája odváſz zdaj SIZ 1807, 50
shajajóuči -a -e izhajajoč, prihajajoč, izvirajoč: Sz. Düjh Boug od oböj Szhájajoucsi KM 1783, 7; Sz. Düjh je niti rodjeni, nego ſzhájajoucsi KM 1783, 14; Nej je ta modrouſzt od zgora ſzhajajoucsa KŠ 1754, 39; Eta dácsa z-ednov recsjov na vszákoga dela szhájajôcsega dohodka AI 1875, br. 2, 6
shájani -a -o izpeljan, izveden: Na szhájanye gledoucs .. b) jeszo szhájani pronomeni, dp. enyim KOJ 1833, 35; Kakda sze szhájani razdelio AIN 1876, 70; szo szamosne recsi? Dvoujeféle .. i szhájane recsi, dp. gond-os KOJ 1833, 11; Tô szo szhájane rêcsih AIN 1876, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Sklanjanje imena »Franche-Comté«

Rada bi se prepričala o tem ali je in – če je – kako je mogoče sklanjati ime francoske pokrajine Franche-Comté, ki je v francoščini ženskega spola. Na internetu sem našla nekaj redkih primerov sklanjanja, a nekajkrat v Franche-Comtéji, nekajkrat pa v Franche-Comtéju (podobno je tudi pri pokrajini Vendée, ki je prav tako ženskega spola, pa se pojavlja tako sklanjanje po ženski (Vendéeje) kot po moški sklanjatvi (Vendéeja)). Kaj od tega je pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Štefánik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Štefánika samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovaški politik, astronom
IZGOVOR: [štéfanik], rodilnik [štéfanika]
BESEDOTVORJE: Štefánikov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Tituliranje nekdanjih funkcionarjev

Zanima me, ali lahko danes, leta 2018 naslovimo g. Milana Kučana z besedo PREDSEDNIK ali je pravilneje bivši predsednik države?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

tóčka Frazemi s sestavino tóčka:
bíti na mŕtvi tóčki, bíti svêtla tóčka, edína svêtla tóčka, iskáti šíbke tóčke, mŕtva tóčka, obstáti na mŕtvi tóčki, obtičáti na mŕtvi tóčki, odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa], odpráviti šíbke tóčke, opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa], ostáti na mŕtvi tóčki, poznáti šíbke tóčke kóga/čésa, premákniti kàj z mŕtve tóčke, premákniti se z mŕtve tóčke, svêtla tóčka, šíbka tóčka, znájti se na mŕtvi tóčki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

vlák Frazemi s sestavino vlák:
íti pod vlák, lovíti zádnji vlák, skočíti pod vlák, skòk pod vlák, [šè] ujéti vlák, ujéti zádnji vlák, ulovíti zádnji vlák, vréči se pod vlák, zádnji vlák, zádnji vlák je odpêljal [kómu], zamudíti vlák, zamudíti zádnji vlák

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Vodopivec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Vodopivca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
IZGOVOR: [vodopívǝc], rodilnik [vodopíu̯ca]
BESEDOTVORJE: Vodopivčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

zahòd-ódasamostalnik moškega spola
  1. smer, ki označuje zaid sonca in s tem stran neba
    • od zahoda proti čemu
    • , zahod s čim
    • , na zahod(u) do česa
  2. del zemljepisne in hkrati politične enote
    • od zahoda proti čemu
    • , zahod s čim
    • , (na) zahod(u) do česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

zapéčkarski Frazemi s sestavino zapéčkarski:
bíti zapéčkarski

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Število zadetkov: 24