milíčnik tudi míličnik -a m (ȋ; ȋ)
od 1945 do 1992 uniformirani pripadnik uprave javne varnosti: miličniki so kmalu prišli; miličnik je zahteval, naj mu pokaže osebno izkaznico; obtoženec v spremstvu dveh miličnikov / prometni miličnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kífeljc -a [kifəljc] m (ȋ) pog.
1. pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike; rogljič: imajo sveže kifeljce; maslen kifeljc; žemlje in kifeljci
// pecivo podkvaste oblike, navadno iz piškotnega testa in z nadevom: orehovi kifeljci
2. slabš. policaj, miličnik: kifeljci ga že iščejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

míličar -ja m (ȋ)
od 1945 do 1992 miličnik: miličarji so jih dolgo zasliševali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.