milína -e ž (í) lastnost milega človeka: v prepiru mu je vsa milina izginila z obraza;
občudoval je dekletovo izredno milino / boginja lepote in miline / njen pogled je poln miline; milina oči, ust / milina srca / učiti, vzgajati z milino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
čarôbnost -i ž (ó) knjiž. nenavadna, izredna lepota: tiha čarobnost gorskega sveta // izredna privlačnost, očarljivost: čarobnost in milina njenega glasu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
gíbkost -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost gibkega: telesna gibkost in spretnost;
gibkost prstov, roke / milina in gibkost glasu / gibkost duha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
grácija -e ž (á) 1. navadno s prilastkom skladnost, lahkotnost, zlasti v gibih, v drži: opazoval je gracijo njenih kretenj;
stopa z nenavadno gracijo;
v naslonjač je sedla s prirojeno gracijo / izraze sožalja je sprejemala z vzvišeno gracijo / v njej so združene moč, lepota in gracija ljubkost, milina// ekspr. ljubko, privlačno dekle: plavolasa gracija 2. v rimski mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti, miline:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
milôba -e ž (ó) lastnost, značilnost milega: z milobo in dobroto pri njem nič ne opraviš / prevzela ga je taka miloba, da bi kmalu zajokal / miloba kraja lepota, privlačnost / miloba pomladi / knjiž. miloba plesalke milina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nadahníti in nadáhniti -em dov. (ī á) 1. dati čemu rahel barvni odtenek: rdečica je nadahnila njegovo lice / nebo se škrlatno nadahne 2. knjiž. rahlo zvočno ali čustveno obarvati: besede je nadahnil s škodoželjnostjo / od časa do časa nadahne njen obraz posebna milina 3. povzročiti, vzbuditi v kom kaj; navdahniti: uspeh ga je nadahnil z optimizmom / nadahnila mu je poguma dalanadáhnjen -a -o
1. deležnik od nadahniti: rožnato nadahnjen cvet; z rdečico nadahnjen obraz; s posmehom nadahnjene besede
2. knjiž. navdahnjen: nadahnjen z upanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
očarljívost -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost očarljivega človeka: prevzeli sta ga njena ljubkost in očarljivost / milina in očarljivost njenega glasu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
umírjenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost umirjenega: presenetil jih je s svojo umirjenostjo / umirjenost skladbe / umirjenost barv, kretenj / v njenih očeh je bila milina in umirjenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vilínski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na vile, vilince ali vilinke: vilinski pajčolan;
vile so plesale vilinsko kolo / vilinski kralj / vilinska lepota, milina 2. ekspr. nenavadno, izredno lep: njen vilinski obraz;
vilinska deklica vilínsko prisl.:
vilinsko vitko telo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
žaréti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. oddajati svetlobo in toploto zaradi segretosti do določene temperature: oglje žari;
žica v žarnici žari;
močno žareti;
rdeče, rumeno žareti;
brezoseb. v peči žari in prasketa 2. oddajati, dajati močno svetlobo: sonce žari;
zvezde žarijo, star. se žarijo na nebu / ulične svetilke so belo žarele / sonce je žarelo vanj in ga slepilo // imeti močen sij, žar: zarja žari na obzorju; zjasnilo se je in nebo je spet žarelo / ekspr. zunaj žari dan je jasen, sončen dan3. zaradi velike razgretosti oddajati močno toploto: krušna peč v kotu je žarela / ekspr. sonce je pripekalo, da je dolina kar žarela // biti zelo razgret od bolezni, napora: bolnik je ves žarel; brezoseb. plesalci so plesali, da je žarelo iz njih / lica ji žarijo od mrzlega vetra 4. ekspr. kazati zelo močno pozitivno čustveno vznemirjenost: žareti od sreče, veselja;
ob pogledu na sina je mati vsa žarela / obraz ji je žarel v navdušenju; v nemirnem pričakovanju so ji oči vročično žarele 5. ekspr. odražati se, kazati se v živih barvah: izza listov so žarele zrele jagode;
med pšenico je žarel mak / gozd žari v jesenskih barvah; brezoseb. na pobočju je žarelo od resja // odbijati svetlobo: na rokah so ji žareli prstani / morje je žarelo v luninem svitu / cesta je belo žarela se je belo odražala6. odražati se, kazati se v veliki meri: iz njenih oči je žarelo upanje;
z obraza, na obrazu mu žari pogum, veselje / v očeh ji žari milina milo, prijazno gleda
● ekspr. rana žari in oteka je vroča, boleča; knjiž. njegovo ime je začelo žareti postal je slaven; ekspr. ženska je kar žarela od samega zlata je imela na sebi veliko zlatega nakita; knjiž. njeno oko je žarelo vanj gledala ga je prevzeto, z velikim zanimanjem; ekspr. žarela je v sijaju mladostne lepote bila je mlada in lepa; ekspr. pobočja žarijo v soncu so močno obsijana, osvetljenažarèč -éča -e:
bliski so žareč švigali z oblaka na oblak; žareč od sreče pripovedovati kaj; prstan z žarečimi kamni; žareč puščavski pesek; otrok je bil ves žareč; žareča lava, žica; žareče zvezde; žarečih lic so odhajali domov; pihati v žareče oglje; v soncu žareča okna; žareče oči
● trajno žareča peč peč na trdno gorivo, ki sorazmerno dolgo izgoreva; prisl.: žareče pogledati koga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
čúdežen -žna -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na čudež: čudežno ozdravljenje / ekspr. kakšna čudežna rešitev iz brezupnega položaja / čudežni svet pravljic // ki ima nenavadne, izredne lastnosti: čudežna palica, ptica / ekspr. čudežni otrok otrok, ki že zelo zgodaj pokaže nadpovprečno nadarjenost2. pesn. nenavadno, izredno lep: doživljati čudežno ljubezen;
njen obraz se je svetil kakor ožarjen od čudežne notranje luči;
čudežna lepota, milina čúdežno prisl.:
oči ji čudežno sijejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
izrážati -am nedov. (á) 1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja: izražati mnenja, pomisleke;
izražati presenečenje, veselje;
izražati miselno sorodnost s kom;
burno izražati svoja čustva;
javno izražati svoje prepričanje, pripadnost;
ustno, pisno izražati svoje zahteve;
izražati svoje misli v pesniški obliki;
izražati z besedami, kretnjami, mimiko;
izražati doživetja z glasbo, s slikarskimi sredstvi 2. biti zunanja podoba, znamenje človekovega razpoloženja, čustvovanja: njen obraz izraža grozo, žalost;
stroge oči so izražale nenaklonjenost;
v njenih kretnjah se izraža milina // biti zunanja podoba, znamenje česa sploh: umetnost izraža svojo dobo / izbrani so le tisti teksti, ki prepričljivo izražajo zahtevo po narodnostni enakopravnosti 3. biti nosilec kakega pomena, lastnosti: pridevniki lahko izražajo več stopenj svojega pomena;
izražati istočasnost dejanja // biti nosilec kake vsebine: nekatere pesmi izražajo ilirsko tendenco; skupno sporočilo izraža pripravljenost vlad za nadaljnje sodelovanje 4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izražati komu občudovanje, priznanje;
izražati podporo pravicam homoseksualcev;
izražati upanje v zmago / publ. obe strani izražata zadovoljstvo nad dosedanjim potekom pogovorov; vlada izraža zaskrbljenost zaradi tega incidenta / publ. s šolstvom izražamo posebno skrb za mladino 5. prikazovati, podajati z določenimi znaki, enotami: izražati dolžino v metrih;
izražati vrednost blaga v dolarjih;
dviganje cen se izraža v odstotkih izrážati se
1. uporabljati jezik za podajanje, posredovanje misli, čustev: tako so se izražali klasiki; fant se zna izražati; izbrano, lepo se izražati; izražati se knjižno, vulgarno; pisno se slabo izraža; rad se izraža s frazami, manjšalnicami; z lahkoto, muko se izražati / so slikarji, ki se izražajo predvsem z barvo
// publ., navadno s prislovom pripovedovati svoje mnenje: grdo, grobo, spoštljivo, žaljivo se izražati o kom; o prireditvi se izražajo pohvalno, ugodno, ekspr. s samimi superlativi
2. navadno s prislovnim določilom biti viden, kazati se v čem: ljubezen do domovine se izraža v vsem njegovem delu; v mitologiji se izražajo odnosi človeka do narave / knjiž. duh ljudstva se izraža v njegovem javnem življenju
izražajóč -a -e:
izražajoč mnenje večine, ga je predlagal za delegata; pojem izražajoča beseda; kulturno snovanje, izražajoče se v umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nebéški -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na nebesa 1: nebeški priprošnjik / nebeško in zemeljsko življenje / nebeški blagoslov 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nebeška lepota, milina / nastal je nebeški mir / to so bili nebeški časi zelo lepi; ta postelja je nebeška mehka, udobna; kosilo je bilo nebeško zelo dobro, okusno3. knjiž. nebesen: nebeška zarja / nebeški obok 4. v medmetni rabi izražaa) nejevoljo, nestrpnost: bog nebeški, že spet si se zmotil;
mati nebeška, kaj nam je bilo treba tega b) strah, vznemirjenje: bog nebeški, ali je kaj hudega c) začudenje, navdušenje: mati nebeška, kako si le to zmogel
● ekspr. sam bog nebeški ve, kdaj bo to minilo se ne ve; vznes. nebeške luči zvezde
♦ rel. nebeški kruh posvečena hostija; nebeška Mati Kristusova matinebéško prisl.:
bilo je nebeško; nebeško lepo igra na citre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nevésten2 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na neveste: nevestna milina / nevestna obleka za neveste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nevéstinski -a -o prid. (ẹ̄) zastar. nevesten2,
nevestin: nevestinska milina / nevestinska bala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prečúdežen -žna -o prid. (ȗ) 1. ekspr. zelo nenavaden, izreden: prečudežen dogodek;
prečudežne reči se godijo;
prečudežna rešitev iz ječe 2. pesn. nenavadno, izredno lep: prečudežna lepota, milina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
razodévati -am nedov. (ẹ́) 1. odstranjevati zlasti odejo z ležeče osebe: razodevati otroka;
nemiren bolnik se je vso noč razodeval 2. ekspr. delati, da kaj izve kdo drug: razodevati komu svoje misli, načrte;
ne razodeva rad svojih skrivnosti / v pesmih je razodeval svoja čustva izpovedoval3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: glas je razodeval, da je razburjena;
njegov obraz je razodeval grozo, žalost;
v njenem pogledu se razodeva milina / njegove besede so razodevale, da je bister človek razodévati se nav. ekspr.
biti viden, kazati se: v vsem njegovem delu se razodeva globok humanizem
// postajati jasen, očiten: v tem obdobju se vse bolj razodeva, da je otrok socialno bitje
razodevajóč -a -e:
stopal je ob njem, razodevajoč mu svojo skrivnost; obraz, razodevajoč trpljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
blagomílje -a s (ȋ) zastar. blagost, milina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
blagomíselnost -i [blagomisəlnost] ž (ȋ) zastar. blagost, milina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
blágost -i ž (ā) 1. knjiž. dobrosrčnost, milina: iz njenih oči gleda blagost 2. zastar. sreča, blaginja: želim vam vso blagost;
skrbeti za javno blagost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
milôta -e ž (ó) zastar. milina, miloba: po krasoti in miloti je podobna boginji / milota njegovega značaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.