biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Bononija ž zemljepisno lastno ime
Bologna:
V'tem mejſti Bononia im. ed. trije purgarij ſo na miſi eniga kuhaniga capuna imeli (III, 300) Bonónia, lat. ime it. mesta Bologna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
burfljati -am nedov. kockati:
kulikajn ſe yh najde, kateri cell dan per miſi ſede, quarta, burfla 3. ed., jei, pyè, klafa, inu marmra Prim. pri Kastelec-Vorencu burflati ‛astragalizare’; → burfelj.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
cel -a prid. cel, ves:
cell im. ed. m ſvejt pod nym ſe treſſe ǀ nej bil vumerl Faraon, inu zeuu im. ed. m Egijpt Kakor ta negnusna shivina noter v'morij? ǀ ta kateriga celli im. ed. m dol. ſvejt obſezhi nemore ǀ Zelli im. ed. m dol. ſvejt vei de jeſt od nature ſim zhiſtu, iaſſnu, inu dobru ǀ tuoja cella im. ed. ž shlahta v'shpot pade ǀ obena hisha cella im. ed. ž nej bila oſtala ǀ uſaketero dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela im. ed. ž semla ǀ kadar cellu im. ed. s meſtu, ali deshela je kushna ǀ ceillu im. ed. s meſtu bi vkupai teklu ǀ h'Firshtu celliga rod. ed. m Egijpta je bil poviſhan ǀ s'celiga rod. ed. m Sveta So tij Modri K'njemu hodili ǀ is zeliga sveita rod. ed. m en grob je sturila ǀ Dohtarij colliga rod. ed. m ſvejta ǀ k' nuzu cele rod. ed. ž karshanske Vere ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle rod. ed. ž vojske ǀ sdihvajne celliga rod. ed. s meſta ǀ s'celliga rod. ed. s ſerza h'G: Bogu obernite ſe ǀ Ti imash Gospuda tvojga Bogâ lubiti is celiga rod. ed. s tvojga ſerza, is cele tuoje dushe, inu is cele rod. ed. ž pameti ǀ ſam Bug ijh je bil osnanil cellimu daj. ed. m ſvejtu ǀ celli daj. ed. ž ſoſeski ſmerdj ǀ ena kapla vode perglihana h' celomu daj. ed. s morju ǀ dusha je vſa slednimu glidu, kakor je v'cellimu daj. ed. s truplu ǀ kar zhlovik cell tož. ed. m dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna ǀ cel tož. ed. m teden nespumni na Boga ǀ Ti kateri en zevu tož. ed. m teden bi vaſsual ǀ ceil tož. ed. m dan je dellal ǀ Te Tize katere celldan tož. ed. m+ luft s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ cellidan tož. ed. m+ per misi sydè ǀ ti celli tož. ed. m dol. dan na nijvi ſi dellal ǀ po lejti zellidan tož. ed. m dol. + na ſonzi dellamo ǀ eniga celiga tož. ed. m ži. vola na enkrat je ſnedil ǀ cello tož. ed. ž nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal ǀ Bug bò cello tož. ed. ž deshelo shtrajfal ǀ pod celo tož. ed. ž masho, inu pridigo shlobedrate ǀ una boga sirota eno cellu tož. ed. s lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ v' ven maihen glaſſ zellu tož. ed. s morje spravit ǀ po cellim mest. ed. m ſvejtu ſo pridiguali ǀ po cellem mest. ed. m ſvejtu slovitna ſvetuſt ǀ po celim mest. ed. m shivotu ſe je treſsal ǀ rada, inu volnu po zelem mest. ed. m ſvejtu bi shla ǀ po cellom mest. ed. m AEgypti ǀ je piſſal en lyst po cellom mest. ed. m ſvejtu ǀ po celom mest. ed. m svejtom ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom mest. ed. m shivotu ǀ po celli mest. ed. ž Europi, jnu v'Indiah ǀ po celli mest. ed. ž gaſi je duh dishal ǀ prezej ſe resheri po celi mest. ed. ž desheli ǀ pò cellem mest. ed. s meſtu ſe puſtil pelati ǀ po celem mest. ed. s mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne ǀ Abſolom en punt pò cellim mest. ed. s krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ ter noriza meni, de v'cellem mest. ed. s meſti nej nij gliha ǀ s' cello or. ed. ž mozhio ǀ je bil utonil Krajl Farao s' cello or. ed. ž ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ s' celo or. ed. ž nasho mozhio ǀ duej celli tož. dv. ž urri je v'Nebeſſa gledal ǀ duei celli tož. dv. s Leiti nei na Joſepha ſpomnil ǀ shtirideſſeti cellih rod. mn. dny, nej nikuli hotel odprejti oknu ǀ ſedem celih rod. mn. leit ſe je k' ſmerti perpraulal ǀ ſlonij kateri celle tož. mn. m turne noſsio ǀ try cela tož. mn. s lejta ſta bila taku vklenena
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
communio – samostalnik –1. skupnost ljudi glede na njihove vrednote; SODOBNA USTREZNICA: občestvo, skupnost
2. versko zakrament Gospodove večerje; SODOBNA USTREZNICA: evharistija
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
četrtek -tka (četrtik, četrtak, četrtek) samostalnik moškega spola četrti dan v tednu; SODOBNA USTREZNICA: četrtek
FREKVENCA: 18 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
čuječ -a -e (čuječ, čujoč) deležnik1. ki je buden, ne spi; SODOBNA USTREZNICA: bedeč, čuječ
2. v krščanstvu ki je nenehno pozoren, pripravljen na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječen
FREKVENCA: 24 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
dejano (djanu, djano) povedkovnik1. izraža nastop oz. spremembo stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: narejeno
2. izraža aktivno uresničevan/uresničen odnos do česa
3. brezoseb., v zvezi z za izraža povezanost dejanja, stanja s čim; SODOBNA USTREZNICA: iti za kaj
3.1 s smiselnim osebkom v orodniku izraža stanje, položaj česa, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: določeno
4. v zvezi z za izraža (časovno omejeno) trajanje, veljavo česa; SODOBNA USTREZNICA: veljati
FREKVENCA: 100 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
deliti nedov., F
14,
amuſsis, ṡhnora s'katero
ſe kai mèri, ali
dily;
bipartire, na dvuje
deliti;
bipertiri, na dvuje
diliti;
creodates, -tis, kateri per miṡi naprei reiṡhe, inu
dily;
didere, â dido, vun
diliti;
dispertire, vel, ri, reṡdiliti, vunkai
diliti;
elargitor, kateri vunkai
dily;
munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai
dily;
parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim
dily;
partes facere, diliti;
partitor, kateri
dily, ali deile déla;
sortè dividere, po ſrèzhi
diliti;
sulcare aequora, morje
diliti, ali ſe po nym voṡiti;
visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú
dilili, kadar je kei en bogat vmerl;
prim. od deljen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
domač2 -a -e (domač, domoč) pridevnik1. ki se nanaša na hišo, iz katere kdo izvira, kjer kdo živi; SODOBNA USTREZNICA: domač
1.1 ki se nanaša na družinsko skupnost, v kateri kdo živi; SODOBNA USTREZNICA: domač
2. krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorom; SODOBNA USTREZNICA: domač
FREKVENCA: 39 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
drobtinica -e samostalnik ženskega spola zelo majhen del kruha, ki nastane pri lomljenju večjega kosa; SODOBNA USTREZNICA: drobtinica, košček
FREKVENCA: 12 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
dva3 dvej/dvi dvej glavni števnik1. izraža število 2; SODOBNA USTREZNICA: dva
2. sestavina večbesednih glavnih in vrstilnih števnikov, v katerih nastopa dva in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj
2.1 sestavina glavnih števnikov
2.2 sestavina vrstilnih števnikov
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
en1 ena štev. en:
en im. ed. m Angel je mozhneishi kakor vſy ludje ǀ ſe nenajde li ena im. ed. ž ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ enu im. ed. s letu je preteklu ǀ enu im. ed. s lejtu imà 365. dny ǀ eniga rod. ed. m ſamiga nepriatela ſe boijm ǀ netroshtaj ſe do vekoma ene rod. ed. ž ſame kapelze ǀ ti tudi unimu ubushizu ene rod. ed. ž droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ s'ene rod. ed. ž ſklede ſta jedila ǀ Kumaj edn s'eniga rod. ed. s Meſta, inu Kumaj dua s'eniga Roda rod. ed. m bodo prishli v'tu Nebeſhku Meſtu ǀ hlapez nemore, kakor enimu daj. ed. m ſamimu Gospudu vſtrezhi ǀ polovizo daite eni daj. ed. ž sheni, to drugo tei drugi ǀ raishi kakor en tož. ed. m ſam dan v' vizah terpeti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en tož. ed. m dan, en tož. ed. m teden, en meſsiz, inu cilu enu tož. ed. s lejtu ǀ poprej bi imel iſvolit vſe te, kakor ven +tož. ed. m ſam greh s'miſlio pervolit ǀ try ſvoje hzherij nan +tož. ed. m dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ eno tož. ed. ž ſamo kapelzo proſsi ǀ ſvojo erbszhino je bil predal s'eno tož. ed. ž ſkledizo lezhe ǀ nej nesramnosti de bi s'eno tož. ed. ž krono, s'erdezh slati ne sturil ǀ inu pſy … s'eno tož. ed. ž kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ Lushej bi bilu cell ſvejt veno +tož. ed. ž peſt ſtiſnit, ali v' ven tož. ed. m maihen glaſſ zellu morje spravit, kakor popolnama od lete S. Skriunoſti govorit ǀ kadar pak na enem mest. ed. m ſamem glidu sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj, ali oslèpi, takrat ſposna kulikajn sdravie nuza ǀ tulikain Angelou je venim +mest. ed. m Chori, de obeden yh nemore ſishteiti ǀ ima vezh mozhij v'enim mest. ed. m perstu Kakor ti v'zelom shivotu ǀ de lahku obenem +mest. ed. m zhaſsu ſe kupzhuje ſa Nebeſsa, inu ſa te potrebne poſvetne rezhij ǀ v eni mest. ed. ž vri vſy bi pomerli ǀ ukupaj per eni mest. ed. ž misi sta jedla ǀ v'eni mest. ed. ž posteli sta ukupaj ſpala ǀ veni +mest. ed. ž uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ ueni +mest. ed. ž mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mest. ed. s mestu dolgu neostanejo ǀ po moy rajtengi venem +mest. ed. s lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ Sam ioſve s' enem or. ed. m tovarsham ǀ s'eno or. ed. ž ſamo beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ Gregor Agrigentius s' enem or. ed. s perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ ſo yh bilij pred enem or. ed. s letam ſamerkali ǀ s' enim or. ed. s tvojm ozheſſam eden m eden:
enkrat te ſedem modri tiga sueta ſe ſo ukupaj nashli, eden im. ed. je te druge vuprashal ǀ eden im. ed. taistih je na ſmertni poſteli leshal ǀ jest ſe neboijm drugiga, semuzh eniga rod. ed. nepriatela mojga ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu daj. ed. ſamimu ena ž ena:
ta nepametna shivina … ena im. ed. ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
enajst1 -ih (enajst, anajst, edanajst) in nesklonljivo, posamostaljenoFREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
fabulati nedov. pripovedovati si zgodbe, kramljati, govoričiti:
Nikar vſhe de bi cell dan per misi ſijdeli, pyli, jeidili, quartali fablali del. mn. m, inu klafali, kakor je ſedaj na ſvejtu navada → fabula
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
fratan -a -o (fratan, feratan) deležnik1. od koga, skozi koga ki je s kršitvijo zaupanja predan ali izpostavljen nasprotniku, sovražniku ; SODOBNA USTREZNICA: izdan
2. ki postane viden, opazen; SODOBNA USTREZNICA: razkrit
FREKVENCA: 54 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
fratar -ja (fratar, feratar) samostalnik moškega spola1. kdor krši zaupanje in s tem preda ali izpostavi koga nasprotniku, sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: izdajalec
2. s prilastkom kdor do česa ne izkazuje odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; SODOBNA USTREZNICA: izdajalec
FREKVENCA: 81 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
frišno prisl. 1. sveže, hladno:
kadar je vrozhe bi hoteli de bi bilu frishnu; kadar je frishnu bi hoteli de bi bilu vrozhe 2. živo, živahno:
ſe sazhne na miso noſit, k' miſi ſedeio, frishnu jedò ǀ v' skledo ſegne, ter frishnu jei → frišen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
glaž -a m 1. steklo:
je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. ǀ ta tardi glaſh im. ed. Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kadar pak Bogu imajo shlushit, imajo glavo s'glaſha rod. ed., perſi s'pavolne, shelodiz s'poperja, slabij ſo kakor grilli ǀ jo varvaio kakor de bi is glasha rod. ed. bila ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem glasham or. ed., de desh nej mogal skuſi 2. kozarec:
zhuden je bil vni majhini glash im. ed., v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu ǀ glaſſ im. ed. tiga ſtrupa yh nej sadel ǀ sa volo eniga glaſſa rod. ed. vina ǀ bo en ſam glaſh tož. ed. frishne vuode enimu ubogimu shejnimu dal ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash tož. ed., ali majoliko ubijò ǀ ſi natozhi en glaſſ tož. ed. ǀ venem takorshnem glaſſu mest. ed. je gvishnu ſtrup ǀ v' katirem glaſſi mest. ed. je ſtrup ǀ s' enem glaſſam or. ed. frishne vode ſi ſamorite shaze nebeske ſadobiti ǀ vidio shpampet vus polomnen, skrinje vſe resverſhene, guant, inu nje zier restroshen glashi im. mn., inu druga poſsoda vſa resbita ǀ nepyte is glaſſou rod. mn. teh grehou ǀ Kulikajn neglaunih grehou ſturish tulikajn glashu rod. mn. s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh ǀ nepjte is teh glaſſu rod. mn. ǀ druge poſsode, inu glaſsu rod. mn. nenuzaio ǀ dopoli nozhij quarte, inu glashe tož. mn. v'rokah dershite ǀ kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe tož. mn. dellal, je shuishgal ǀ veliku nyh ſo dolgu zhaſſa glaſſe tož. mn. teh grehou popjvali ǀ k' miſi ſtrezhi, inu glaſſe tož. mn. natakat ← srvnem. glas ‛steklo, steklen izdelek’, nem. Glas ‛steklo, kozarec’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Godolija -a m osebno lastno ime
Gedalja:
Velik faratar je bil Iſmael katiri ſe je bil v' goſtie Godoliuu daj. ed. povabil, inu po tem kir je njega dobrugoſtil, sdere tolih ter nanaglim Godolia tož. ed. per miſi okuli permeſe (V, 162) Gedaljá, lat. V Godolias, Ahikamov sin (SP 2 Kr 25,22, Jer 41,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
gosti1 mn. gostija:
kadar so gostij tož. mn. raunali, takushnim per Misi tu pervu mejstu ſo dali (I/1, 149) ǀ pishe Cicero, de goſtij tož. mn. ludje ſo bily ſmislili, sa tiga urshoha volo, de bi veliku priatelnou ſi sadobili (IV, 342) ǀ najde de en kloshter je bil ſiſydan Kir je njega hisha ſtala, ter ſamerka da 200 lejt je v'goſtjeh mest. mn. bil (II, 87) Prim. pri Pleteršniku gostȋ ž mn. ‛Gastmahl’; → gostje.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
gvant -a m obleka:
gvant im. ed. ene sheme ſe je bil vshgal ǀ Nashe telu je guant im. ed. nashe dushe ǀ ſe je bila doteknila Kraja gvanta rod. ed. Christuſaviga ǀ otrozy guanta rod. ed. poterbujeio ǀ una Gospa vidila en novu furum guanta rod. ed. per eni, drugi ǀ v'shelesni gvant tož. ed. ſe je oblekal ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant tož. ed. perneſti ǀ ie bil sapovedal hlapzom iedernu en lep huant tož. ed. perneſti ǀ kadar je letu njegou pſs vidil skozhi v'vodo inu popade saguant +tož. ed. Gospuda ſvuiga ǀ vy blatu vashiga teleſsa v'snashnih hishah, inu v'zhistim gvantu mest. ed. hranite ǀ v' norskim guantu mest. ed. je bil smalan ǀ s' ſvojm umasanem, inu reſtarganem gvanti mest. ed. je bil k' miſi ſedil ǀ v' enem reſtarganem guanti mest. ed. ǀ ga nepokrijesh s'taistim ſtarim guantam or. ed. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam or. ed. ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim gvantam or. ed. ſvoje Nebeſhke gnade ǀ vy paK s'vaſhim offertnim, inu nezhistim guantom or. ed. G. Boga she ble drashite ǀ tebi ſe nespodobio takorshni gvanti im. mn., kakor yh noshish ǀ Mashni guanti im. mn., kelihi, inu vſe kar h'oltariu shlishi ſe shegna ǀ ſa volo nyh offertnih gvantou rod. mn. ǀ nikar li skuſi s' unanio podobo guantou rod. mn. teh shem ǀ tulikain guantu rod. mn., Kakor Krajl Zoroaſtres ǀ nashe nove gvante tož. mn. ſmò oblekle ǀ shidane guante tož. mn. ſo savergli ostre inu bodezhe ſo oblekli ǀ v' norskih gvantah mest. mn. okuli ſe klatio ǀ Na gvantoh mest. mn. ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti or. mn. vashe truplu pokriti ← srvnem. gewant ‛obleka’; zapis s h- izkazuje kraš. izgovor g kot γ.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
hiša -e ž hiša:
obena hisha im. ed. cella nej bila oſtala ǀ ſam od hishe rod. ed. do hishe rod. ed. je shal ǀ kateri suojga blishniga s'palzo s'hiſhe rod. ed. ſtepe ǀ jo dobru oklofeta, ter ſe shishe +rod. ed. pobere ǀ Danaſs je letej hishi daj. ed. doshlu isvelizhajne ǀ ſatorai Bug njega hiſho tož. ed. s'blagam napolni ǀ Nej hotel v'hisho tož. ed. pojti ǀ je bil on ſvoje blagu predal, inu tulikain slata s'kusi oknu v'nijh hijſho tož. ed. vergel ǀ krajl David je bil sapovedal to skrinio Boshjo poſtavit v' hiso tož. ed. tiga mosha Obededom ǀ ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi mest. ed. ſpala ǀ v'hishi mest. ed. te bogabojezhe vduve ǀ je pred eno hisho or. ed. vidil leshati en ſilnu velik Kamenitvi ſteber ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù, ampak tudj hishe im. mn. teh ſakonskyh ǀ veliko otrouk veliku hish rod. mn., inu shivine, od katerih david govorj ǀ pſij nej ſo vezh hijsh rod. mn. vahtali ǀ nuzh ga saverne, de k' hisham daj. mn. nej mogal priti ǀ krajl s'ſuſebno dobruto ym je bil dal hishe tož. mn., inu nyve ǀ V' gmain hishah mest. mn. nemorem prebivat sa volo shentovaina lotrska hiša bordel:
Letu mejstu nej obena loterska hisha im. ed., àmpak prebivalshe Boga Vſigamogozhiga ǀ Zhe pak pò ſili v' to lotersko hisho tož. ed. bosh sapovedal mene pelati ǀ Ima dvej nogi … s' eno nej grè v' Zerku, s' to drugo v' loterske hishe tož. mn. < slovan. *xy̋ša ← germ., prim. stvnem. hūs ‛hiša’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
hlapčič -a m fant, neporočen moški:
videm de Vdòvizi, inu hlapzhizhi im. mn., dekelze, inu Vduve ſo h'tej miſi ſa vadle tekli (V, 80) ǀ hlapzhizhi im. mn., inu deklizhe; pushilzi, zukar, inu marzapan, pomenio te troshte, inu veſſelje katere v'tem ſtanu vſhivat menio (V, 81)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Izmael -a m osebno lastno ime
1. Izmael:
Iſmael im. ed. ſe iegra s'Isalkam ǀ Ismael im. ed. inu Iſaac de ſi glih ſyna eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ je shluſila ta reuna shena Agar, inu nje ſyn Ismael im. ed. ǀ ſe je bil resfrishal ta polmertvi Jsmael im. ed. ǀ Noter da Iſmaelu daj. ed. de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ Porodj Iſmaela tož. ed., kateriga od Abrama je bila snoſila ǀ ta shena Agar je bila vodo od Boga ſproſſila sa ſvojga malu uredniga Synu Ismaela tož. ed. ǀ Agar pak she li v' tej desheli Canaan je bila Iſmaila tož. ed. porodila ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom Iſmaelam or. ed. hodila ǀ s' ſvojm ſynam Ismaelam or. ed. ſe je mogla pobrat s' hishe Abrahamaue 2. Jišmael:
Velik faratar je bil Iſmael im. ed. katiri ſe je bil v' goſtie Godoliuu povabil, inu po tem kir je njega dobrugoſtil, sdere tolih ter nanaglim Godolia tož. ed. per miſi okuli permeſe (V, 162) 3. Izmail:
Selim Baiazetau Syn je bil premagal Iſmaela tož. ed. Perſianskiga Krajla 1. Izmaél, sin Abrahama in Hagare (SP 1 Mz 16,11) 2. Jišmaél, Netanjajev sin (SP 2 Kr 25,23, Jer 41,1) 3. Izmaíl, perzijski kralj (15.–16. stol.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
jesti jem nedov. jesti:
di y nimaio dati ni jeiſti nedol., ni pyti ǀ nemorem jejsti nedol., nemorem spati ǀ nej mogal ni jejſti nedol., ni ſpati ǀ de li imajo dobru pyti, inu jeisti nedol. ǀ skuſi mirakel je bil taiſtom dal ieiſti nedol. ǀ on da apetit dobru pijti, inu jeſti nedol. ǀ Bug prepovedal vinu pyti, grosdie jèsti nedol. ǀ eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti nedol. ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga teh Fariſeou, na eno Sabboto Kruh jejsti namen. ǀ kadarkuli jeish 2. ed., ali pijesh ǀ v'Postu taku dobru meſsu jejsh 2. ed., kakor o Pustu ǀ de ſi lih jei 3. ed., vener ſe nemore naſitit ǀ Kmet jej 3. ed. kruh, inu pye vinu, katiru s' ſvojo roko ſi perdella ǀ dobru pye, inu jeij 3. ed. ǀ Ti bolni, inu cilu slabi ludje shiher meſſu jedò 3. mn. ǀ poſt je ſazhetik nebeskiga lebna, inu gliha teh Angelou, katiri nikuli nejedò +3. mn. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei vel. 2. ed., inu molzhi ǀ Jeſt vam bom poshilal pishata, inu taiſte jeite vel. 2. mn. ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil del. ed. m ǀ bi bil rad ſhelod jeidil del. ed. m ǀ nihdar nej gorkiga iejdil del. ed. m ǀ taiſte je kuhal, inu jedel del. ed. m ǀ kateribo ta S. kruh jejdil del. ed. m ǀ v' poſti je meſſu jeidila del. ed. ž ǀ sheina bo vſe s'kuſi jedila del. ed. ž, inu pijla ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla del. ed. ž, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ druſiga nebò jeidla del. ed. ž ampak semlo ǀ nej druſiga jeila del. ed. ž ampak srovu koreine ǀ ukupaj per eni misi sta jedla del. dv. m ǀ s'ene ſklede ſta jedila del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla del. dv. m ǀ samu sozhivie, inu sele ſo jeidili del. mn. m ǀ de bi tudi ribe jeidli del. mn. m ǀ tard kruch ſo jedli del. mn. m ǀ nej ſo ſi rokè vmili, kadar ſo kruch jèdilij del. mn. m ǀ eno slatko spisho ſo jejdili del. mn. m ǀ malu bodo spali, inu jejdilij del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile del. mn. ž ǀ matere ſo ſvoie otroke jedjle del. mn. ž ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat, de bodo raven Matere kokushi jeidle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
k2 predl. z daj. k:
Mashnik ſe k'folku oberne ǀ Ie Ieſus k'Fariseom rekal ǀ ſedejo k' miſi ǀ ſam ga pele k' Aurelianu ǀ k ſadnimu saſpi veni ſenzi ǀ en shlahten Goſpud ga je bil h'koſſili povabil ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono toshit ǀ je ble nagnen h'hudimu, Kakor pak k' dobrimu ǀ Syn, hyzhemu ſi ti nama letu ſturil ǀ grè h' poroki s' ſvojo Naveſto ǀ ti nesesh tvoj offer h' Altariu Pozicijska vaianta h, ki je več kot dvakrat redkejša od k, se praviloma pojavlja pred k-, pred drugimi soglasniki nedosledno, pred samoglasniki pa le izjemoma. Predlog se v redkih primerih zlije z vzglasjem sledeče besede: hitru gre spet Krajlu (V, 548). Raba v primerih, kot je Shlishim de edn sdaj k' meni pravi, je pod vplivom rabe it. predloga a, morda tudi nem. zu, raba v primerih, kot je norssko kappo mu smala, ter ga k' norzu ſturj, pa pod vplivom nem. zu.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Kaligula -a m osebno lastno ime
Kaligula:
Ceſar Caligula im. ed. eniga kojnia je tulikain lubil, de ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi ſpala ǀ terdouraten … Kakar Faraon … Neuſmilen, kakor Caligola im. ed. ǀ berem od Ceſarja Caligula rod. ed. ǀ ob zhaſsu Ceſsarja Caligula rod. ed. ǀ ſo ſaurashili Rimlary Ceſarja Caligula tož. ed. Gáj Júlij Cézar Kalígula, lat. Caius Iulius Caesar Germānicus Caligula, rimski cesar (37–41)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kapun -a m kopun:
leta ſreſani capun im. ed. cell rata ǀ najde pak v' skledi na mejſti capuna rod. ed. eno ſtrashno kroto ǀ en koſſ Capuna rod. ed. v' vſta dene ǀ trije purgarij ſo na miſi eniga kuhaniga capuna tož. ed. imeli ǀ pezheniga kapuna tož. ed. hozhe vun vſeti ǀ dua debella capuna im. dv., inu shtyri Ierebize ſe ſo pekle ǀ taiſti, katiri ſo capune tož. mn., inu prate jeidili ← it. cappone ‛kopun’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kosilo -a s kosilo:
koſſilu im. ed. bo poſnu kuhano ǀ v'tuoj hishi je enu dobru koſsilu im. ed. perpraulenu ǀ en shlahten Goſpud ga je bil h'koſſili daj. ed. povabil ǀ prideio h'koſsili daj. ed., kruha nej na miſi ǀ Se nenajdeo vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu tož. ed. pershparali ǀ Deklizam dam sa Koſſilu tož. ed. en par pezhenih pishat ǀ Potle je sapovedal koſsilu tož. ed. perpravit ǀ gredò v'kloshter proſio ſa koſilu tož. ed. ǀ mosh sapovej sheni tu, inu unu sakoſſilu +tož. ed. skuhat ǀ vſak dan per koſſili mest. ed., inu per vezhery Mashnike opraulaio ǀ gre po koſſili mest. ed. v' kambro ǀ pokoſili +mest. ed. v'tovarſtvu pridemo vaſſujemo, inu do polnozhi pleshemo ǀ prèd koſsilom or. ed., inu prèd vezherio dolgu molio ǀ odershiteſe od meſſa, inu s' ſamim koſſilam or. ed. sa dobru vſimite
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kraljevi -a prid. kraljevi:
njegovi krajlevi im. ed. m dvor je bil kuſin poſtal ǀ vsimite vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi im. ed. m ǀ kar je bil ſposnal Onoffrius od Krajleviga rod. ed. m Roda rojen ǀ is nyh Krajleuiga rod. ed. m ſtola doli vershe ǀ nej hotel krajleve rod. ed. ž krone imeti ǀ on ſe je potſtopil k' miſi Krajlevi daj. ed. ž ſeſti ǀ aku naſs bodo Krajlevi daj. ed. ž mysi perpuſtili ǀ ſuoj Kralevi tož. ed. m guant je bila slekla ǀ je ſedil v' ſvoj krajlevi tož. ed. m ſtol ǀ on ſede na ſvoj Krailevi tož. ed. m ſtol ǀ ga pelejo v'kralevi tož. ed. m duor ǀ krajlevo tož. ed. ž liureo noſsio ǀ ſvoj kmetushki gvant je bil v'ſvojo krajleuo tož. ed. ž kambro obeſſil ǀ Venem krajlevem mest. ed. m ſtolu ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni Manaſses ǀ David je molil v'puszhavi, Ezechias v'krajlevim mest. ed. m dvori ǀ v' tem Krajlevem mest. ed. s Meſti Lisbona, en Kuhar je imel eniga pſſa ǀ v' tem Krajlevim mest. ed. s meſti Paris je bila ena ſilnu ſtrupena kuga ǀ bom vidil ſtati Mardochæuſa pred Krajlevim or. ed. m Duoram ǀ Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo or. ed. ž Krono Kronan biti ǀ Kosha tudi pomeni hishe, Grady, inu krajleve tož. mn. m duore ǀ ſvoje Krajleve tož. mn. ž krone ſo bili poloshili pred Stol tiga Jagneta V nekaterih zgledih je zapise težko ločiti od onih, ki spadajo pod → kraljev.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Ksistus -a m osebno lastno ime
Sikst:
kakor je prerokoval S. Xiſtus im. ed. Papesh try dny poprej S. Lourenzu (III, 404) ǀ kadar je vidil de S. Xixtuſa tož. ed. Papesha ſo pellali k' misi te martre (III, 409) Sv. Síkst II., papež (mučen 258)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kuhan -a prid. kuhan:
Peteln tedaj bodi vasha Rihta, v'rajshi Kuhan im. ed. m ǀ koſſilu bo poſnu kuhano im. ed. s ǀ daitemi kuhane rod. ed. ž vode ǀ je mogal kaj kuhaniga rod. ed. s jeſti ǀ trije purgarij ſo na miſi eniga kuhaniga tož. ed. m ži. capuna imeli ǀ Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem eno debelo kokush, v' nudelnih kuhano tož. ed. ž ǀ malukadaj ſó kuhanu tož. ed. s jedli ǀ shkoda sa taku dobre rezhy, de taku shleht ſo kuhane im. mn. ž → kuhati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
kvartati -am nedov. kvartati:
ampak po nyh fraj voli shiveti, lebat, pyanzhovat, quartat nedol., pleſſat ǀ po tem ſazhnete quartati nedol., ter dopoli nozhij quarte, inu glashe v'rokah dershite ǀ Pojmo igrat, quartat namen. de zhaſs inu dan pretezhe ǀ vſaK dan Quartash 2. ed. ǀ cell dan per miſi ſede, quarta 3. ed., burfla, jei, pyè, klafa, inu marmra ǀ cel dan quartate 2. mn., jgrate, pianzhuate, klafate, inu druge grehe tribate ǀ po hoſtariah ſe klatio, piianzhauaio, kuartaio 3. mn. ǀ nuzh, inu dan je quartal del. ed. m ǀ Nikar vſhe de bi cell dan per misi ſijdeli, pyli, jeidili, quartali del. mn. m fablali, inu klafali ǀ kulikain ſe ijh najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali del. mn. m → kvarta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
leči1 dov. in nedov., F
11,
accubare, k'misi ſeſti, k'enimu
lèzhi;
accumbere, pozhivati, doli
lèzhi ter pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati;
castramentare, lezhi s'voisko, oblezhi;
cubitum ire, lezh poiti;
decubare, leṡhati, doli
lèzhi;
decumbere, doli
lezhi, bolán leṡhati;
discubare, doli
lèzhi;
procumbere, ſe perpogniti, doli
lezhi, ali ſe doli nagniti;
recumbere, liezhi, ali per miṡi ſedeti, ſloniti;
resupinare, vṡnák
lèzhi, ali leṡhati, ṡupèt vṡnák
lèzhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ledig nepreg. prid. 1. samski, neporočen:
ſakonski ſtan je veliku teshei kakor ledig im. ed. m ǀ Elias je bil ledig im. ed. m inu duhouni ǀ pride leto troshtat en mlad, ledih im. ed. m Gospud ǀ Ena ledig im. ed. ž perſona je noshezha ǀ Pouei ti meni ſi li ledih im. ed. ž? ne; imam mosha ǀ kadar vy mislite is ledig rod. ed. m v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ ledih im. ed. ž s'ledih or. ed. ž pershono nezhiſtoſt tribat nej greh ǀ ty sakonski, kakor ty ledig im. mn. m morio v' Nebeſſa priti ǀ drugu shelè v'ſakonski ſtan ſtopit, kadar pak ſtopio, bi radi ſpet ledig im. mn. m bili ǀ Ti ledih im. mn. m sò molili boga adonida ǀ On je vuzhil … de tij ledijh im. mn. m de nijmaio nezhiſtoſti tribat ǀ te ledig im. mn. ž pershone nimaio na naglim h'tej miſi ſeſti ǀ per tih ledig mest. mn. nemore prebivat ǀ po ledih mest. mn., inu ſakonshih perſonah ſproſtera 2. prost, svoboden, oproščen:
Nehaite od grehou, taku bote ledig im. mn. m od ſtraifinge ǀ te ner vekshi nadluge je bil ledig im. ed. m ǀ je eniga Jetnika ledig tož. ed. m puſtil ǀ shelite ledih im. mn. m biti teh hudizhavih skushnau ǀ Shene pak ſo ledig im. mn. ž tiga greha ǀ ima ledih tož. mn. ž rokè de almoshno da, ledih tož. mn. ž nogè de po Boshijh pootah hodi ← nem. ledig < srvnem. ledic ‛samski, prost’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ležanje1 s, F
5,
accubitus, accubatio, k'enimu ſedenîe, perſedenîe, perleẛhanîe, tú doli
leshanîe;
concubitus, concubatus, v'kúp
leṡhanîe, kurberſtvu;
cubiculum, cubile, kamra h'ſpanîu, ali
h'leṡhanîu;
incubitus, -us, incubatio, ſuper ova, na jaizih ſedenîe,
lèṡhanîe;
recubitus, -us, tú
leshanîe, ali per miṡi ſedeinîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
lotrica -e ž nečistnica, priležnica, prostitutka:
jest nejſim obena loterza im. ed., shivim s'moim mosham kakor Bug sapovej ǀ bote tedaj sa volo te loterze rod. ed. Nebeſhku krajleustvu, inu G: Boga hotel sgubiti ǀ njegovi priatelni, inu shlahta ſo ga proſsili de bi taisti loterzi daj. ed. Slavu dal, inu ſe oshenil ǀ Tu ſapelavu, inu golufnu meſsu ſe shjhar more perglihat vni Babilonski Loterzi daj. ed. ǀ uni bo ſvojo loterzo tož. ed. guantau truz eni Gospodizhni ǀ vſakateri je ſvojo laterzo tož. ed. v' hishi imel ǀ Ie bil en Gospud, Kateri eno nuzh je per eni loterzi mest. ed. leshal ǀ s'to nasramno loterzo or. ed. Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ ty Kateri toshio, inu ſodio ſo veliKu veKshi lotry, inu loterze im. mn., KaKor ta obtoſhena ǀ Thedora pak je molila v'hishi teh loterz rod. mn. ǀ prezei grè v' hisho teh ozhitnik loterz rod. mn., ter to ner lepshi veno kembro poklizhe ǀ raishi ſi dal Loterzam daj. mn., norzam, pſſam, kakor pak petleriam ǀ norze, loterze tož. mn. raiſhi per ſvoy misi imajo, inu shpishejo, kakor te vboge ſirotize ǀ En drugi loterze tož. mn. dershi, ter meni, de je Goſpojsku djajne ǀ vſe ſvoje blagu s' loterzami or. mn. je bil sapravil ǀ vſo tvojo erbszhino s' Loterzamy or. mn. ſi ſaprauil ǀ Ony pak h' temu ſe ſo ſmejali, inu ſupet damu shli kratke zhSſse, inu nesramne lushte tribat s'ſvojmi loterzy or. mn. ǀ ti mosh tuoio sheno, ti mati tuoio hzher s' lotarzi or. mn. smeriash ǀ uſo ſuojo erbszhino s'lotarzami or. mn. ſapravil je bil ǀ vſe ſvoje blagu je bil s'Loterzamy or. mn. ſapravil → loter
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
mesto -a s mesto, tj.
1. večje utrjeno naselje:
tu meſtu im. ed. m Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu im. ed. Ieruſalem ǀ s'taisto skrinjo ſo bilij odperli vrata tiga mesta rod. ed. Hiericho ǀ blisu tiga meſta rod. ed. Bomberg ǀ od Ierusalemskiga mesta rod. ed. pojdemo v'tu mestu tož. ed. ſamario ǀ rauen tiga mesſta rod. ed. ſichem ǀ na kresni vezher jo vun s' mejſta rod. ed. pele ǀ je bil ta mozhni sijd tiga mejsta rod. ed. Hiericho okuli vergal ǀ kateriga ſo bily s'mesta rod. ed. ſtepli ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu tož. ed. Athenes prishal ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga taistu mestu tož. ed. martra ǀ cellu mejſtu tož. ed. Hiericho ie bil konzhal ǀ v'tem meſti mest. ed. Ceſarea je bila ena Matti ǀ po meſti mest. ed. je tekal, inu na vus glaſs je vpyl ǀ gdu bi bil v'mesti mest. ed. de bi ne tekel njega gledat ǀ V'tem Mesti mest. ed. Thebes shest taushent na enkrat je bilu martranih ǀ v' tem meſte mest. ed. Madrit je bila ena shlahtna dekelza ǀ Purgerij v'tem meiſti mest. ed. antiochia imenovanem ǀ v' tem mejſtj mest. ed. Colonia ſta bila dva kupza ǀ pred tem Ceſſarskim meſtam or. ed. Dunai ǀ vſe nyh meſta im. mn., inu deſhele bodo pokonzhane ǀ vſe katolish Mesta im. mn., vſi Verni Firshti, inu Ceſarij, vſi niskiga, inu viſokiga ſtanu zhast, inu hualo mu pojeio ǀ vſy ſte s' meſt rod. mn. beyshali v' puszhave ǀ veliku Mest rod. mn. Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo ǀ S. Jacob bo Compoſtello, inu she druge meſta tož. mn. shermal ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi mesta tož. mn., deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi turne, inu mejſta tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh inu meſtah mest. mn. iskal ǀ vslatyh kozhyah po nyh mestoh mest. mn. ſo yh pelali ǀ u'teh uelizijh mejſtah mest. mn., de Antuerharij ſo niih shtazune imeli 2. prostor:
laſtnu mejſtu im. ed. Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil ǀ ſamu taistu mejstu im. ed., kir tern tizhij imu vrshoh ſe toshit ǀ neuprashate kaj je s' enu meiſtu im. ed., katiru grem vam perpravit ǀ ſerce je taistu meistu im. ed., v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta rod. ed. neperpuſtite temu peklenskimu jeshu ǀ ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta rod. ed. preſeliti ǀ obedn ga nej mogal is mejſta rod. ed. ganiti ǀ nej imel mejsta rod. ed. de bi mogal pozhivat ǀ s'mejsta rod. ed. ganit ſe nemore ǀ ſvejsde pak s' meiſta rod. ed. ſe neganeio ǀ ty brumni inu prauizhni nemajo meista rod. ed. ǀ jo poſtavi na enu skriunu mejſtu tož. ed. ǀ na gvishnu mejſtu tož. ed. ſe skrje ǀ takushnim per Misi tu pervu mejstu im. ed. ſo dali ǀ dobra beſſeda dobru mejstu tož. ed. najde ǀ ti bi ſe pofliſſal tvoje blagu na enu gvishnu ſigurnu meiſtu tož. ed. preneſti ǀ Kir edn ima ſvoje laſtnu majſtu tož. ed. tamkaj ner raishi prebiua ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti mest. ed. ǀ na taistim mejsti mest. ed. en altar ſturj ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom or. ed. (?) oſtane ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah mest. dv. biti v' naterlih vishi ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta tož. mn. vode poſtavil, inu morje ǀ premislite vſe druge meiſta tož. mn., kamar hodite ǀ po vſyh mejſtah mest. mn., inu kotah celiga ſvejta ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh mest. mn. pokopleio Beseda se v pomenu ‛večje utrjeno naselje’ praviloma piše s korenskim e, v pomenu ‛prostor’ pa z ei/ej. Podobno sekundarno ločevanje je tudi v češčini, prim. město ‛večje utrjeno naselje’ poleg místo ‛kraj, prostor’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
mísiti se -im se nedov. (í ȋ) nar. goliti se: kokoši se misijo;
krava se misi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
mísiti se, mȋsim se, vb. impf. sich mausen, Mur., Št.-Erj. (Torb.); sich haaren (o živini), SlGor.; — = osipati se: grozdje te trte se rado misi, Erj. (Torb.); drevo se misi, der Baum verliert das Laub, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
mìš míši tudi mǜš mǘši miš: Radoszt i tuga misi KAJ 1870, 56; májo jo za domáčo stvár za odsprávlanje miši AI 1878, 8; ide lovit miši AI 1878, 10; Hráni se žabami, miši AI 1878, 10; Egér; müss KOJ 1833, 154 a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
miza ž, F
34,
abacus, abaci, ena klop, en ſtol, ali
miẛa ẛa buque;
cibilla, okrogla
miẛa;
discumbere, per
miṡi ſedéti,
k'miṡi ſeſti v'en ſèſſel;
mappa, -ae, pert na
miṡo;
mensa, -ae, miṡa;
mensa undulata, ena vloṡhena
miṡa
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: miza ž, Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa
miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
miza -e ž miza:
Zhudna je bila Misa im. ed. krajla Mida, na kateri vſe spishe ſo ſe v'ſlatu preobernile ǀ miſa im. ed. pomeni ſakonski ſtan ǀ s'ſmejham od mise rod. ed. vſtaneio, inu vſaki ſi ſvojo loterzo grè ſpat ǀ nekatere vduve, de ſi lih ſtare ſo dekelze pretekle, inu od miſe rod. ed. odrinile ǀ ti kershenik k'misi daj. ed. ſedesh ǀ nikuli nej k'miſi daj. ed. sedil, ampak de ſtu inu drydeſſeti riht je na miſi mest. ed. vidil ǀ aku naſs bodo Krajlevi mysi daj. ed. perpuſtili ǀ pred ſobo vidi miſo tož. ed. polno slatkijh shpijsh ǀ hozhe capuna na miso tož. ed. poſtavit ǀ na ſrèd plaza je bil postavil eno lepo mjso tož. ed. ǀ takushnim per Misi mest. ed. tu pervu mejstu ſo dali ǀ poshle shabe, inu mijr nepuste nikar per miſi mest. ed., nikar na posteli ǀ Iesus per mysi mest. ed. tiga Farisea ſe najde ǀ pod miſo or. ed. najde enu gnilu jabuku ǀ po tem Kir je bil Afrikanerij premagal je bil petdeſsent taushent mys rod. mn. pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy naloshit ǀ Tishler nemore jejſti dellu ſvojh rok, namrezh skrinje, olmare, inu mise tož. mn. ǀ vſe s'Tempelna vun ſtepe, inu miſe tož. mn. okuli verſhe ← rom. *mẹ̄sa < lat. mensa ‛miza’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
miza -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
najti najdem dov. najti:
v'kakuſhni vishi bi mogli tebe ſupet najti nedol. ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga mogal naiti nedol. ǀ ſerce nej ſo mogli naijti nedol. ǀ to reſnizo ozhitnu najdem 1. ed. samerkano v'S. Piſsmi ǀ eno lepo Figuro, ali pergliho naidem 1. ed. per Danielu Preroku ǀ nikuli nenajdem +1. ed. de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh 2. ed. mu almoshno dash ǀ zhes en zhaſs supet pride k'nijm, ijh najde 3. ed. spezhe ǀ ſtu ſgovoru naide 3. ed. ǀ odpre ob ſvoim zhaſſi ta pan, ter naidi 3. ed. de zhibele s' zhiſtiga vſika ſo bile ſturile eno Capellizo ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste nenajde +3. ed. ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio gledat, inu nenaide +3. ed. ſemuzh en ſam Kamen ǀ stu sguvoru najdemo 1. mn., de taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ my ſtu sguvorou najdeimo 1. mn. nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat ǀ pravite, de per pleſſah obene nevarnoſti nenaidete +2. mn. ǀ obene pomozhi vashimu ubushtvi nenajdete +2. mn. ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat, jo najdeio 3. mn. vſo shalostno ǀ gredo po ſueitu ſvojo Srezho iskat, inu tudi vezhkrat jo naideio 3. mn. ǀ otroka najdejo 3. mn. de je bil okaminil ǀ naideo 3. mn. eno ſtaro babizo ǀ nenajdeio +3. mn. ene kaple vuode ǀ ga odpreio, ali serce nenaideio +3. mn. ǀ kej bo nashal del. ed. m tukushnu oroshje ǀ Bug vaſs bo perpraulene naſhal del. ed. m ǀ de bi supet tu sgublenu nashil del. ed. m ǀ vſelej kadar je bil povablen je en sguvor nashel del. ed. m ǀ Paſter je bil njega v' shtali neshal del. ed. m ǀ Kej ſe bode eden neſhal +del. ed. m na semli, de bi ſe G: Boga ne bal ǀ yh bo pak neshel del. ed. m, kadar bodo ner minie zhakali ǀ Gospud, kateri v'prizhe ſe je neshil del. ed. m ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil del. ed. m pobj, inu konzhai ǀ kadar bi Angel prishal mirit Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal +del. ed. m obene glihinge s' hisho Boshio ǀ ta sgubleni perln je bila nashla del. ed. ž ǀ Cibeles Hzhi Krajla is Frigiæ je bila neshla del. ed. ž arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou ǀ druſiga bi nenashla +del. ed. ž ampak zherue, inu gnilobo ǀ bosh sadoſti urshoha naſhla del. ed. ž ſe joKat ǀ Bug hotel, de bi ſe tudi ob nashim zhaſſu veliku takorshnih nepametnih ludy neneshlu +del. ed. s ǀ bote vidily, inu nashli del. mn. m Medicinam univerſalem ǀ Arzaty veliku ſort arzny ſo naſhli del. mn. m sa sdravje tiga teleſsa ǀ de bi niker meru, inu pozhitKa nenaſhli +del. mn. m ǀ Tukaj Nem. Nem. bote nashei del. mn. m, inu doſsegli karkuli shèlite, ali poterbujete ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle del. mn. ž ſvoja trupla lepe zhiste ǀ fardamane dushe pak bodo neshle del. mn. ž ſvoja trupla garde najti se dvovid. znajti se, pojaviti se, nahajati se, biti, obstajati:
rajshi bi hotela ſe naiti nedol. v'boy mej nagimi mezhmi teh sholnerjou ǀ Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi nedol. taku norij ludje ǀ jest v'prizhe ſe najdem 1. ed. v' S. Sacramentu ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste nadluge v'kateri tulikajn lejt ſe najdesh 2. ed. ǀ sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh 2. ed. ǀ v'tem s. vbloti ſe najde 3. ed. resnizhnu ſyn Boshy ǀ kulikain takushnih ſe naide 3. ed., kateri cellidan per misi sydè ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde 3. ed., de bi nyh della nepoterbual ǀ ſe nenajde +3. ed. li ena ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide +3. ed. ena dobra ǀ ſe nanajde +3. ed. isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih ǀ kulikaj drugih ſenajde 3. ed., kateri so tudi v'leta greh padli ǀ dua pota ſe najdeta 3. dv., katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo 1. mn. G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo ǀ Bug vener neperpuſti, de bi umerli v' tem ſtanu, v' katerem ſe naidemo 1. mn. ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete 2. mn. ǀ Vſmilite ſe zhes mene, vſai vy priateli moi, kateri ſe naidete 2. mn. na semli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti ſe naijdete 2. mn. ǀ dananaſhni dan kersheniki ſe najdeio 3. mn., kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio 3. mn. ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu najdejo 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo 3. mn., teko pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ Se nenajdeio +3. mn. vezh Fransciski, de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli ǀ Se nenajdeo +3. mn. vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu pershparali ǀ ſe v' tej Boſhij Veshi nenaideio +3. mn. ǀ kadar bi ſe eden taku preprost nashal del. ed. m de bi n' hotel osdravit ǀ vener ſe bo neshu del. ed. m en Momus ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla del. ed. ž ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu del. ed. s ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu +del. ed. s Cupza na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ vſi kateri v' prizho ſe ſo nashli del. mn. m ǀ ty keteri ſe ſo v'prizhe naſhli del. mn. m ǀ v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli del. mn. m ǀ Ah Bug hotel, de bi niketeri karsheniki ſe na ſveiti nenashli +del. mn. m ǀ Kadar bi ſe vkupaj nashle del. mn. ž ſrake, orli, ſove, inu shtruſi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nalivati nedov., F
3,
ad cyathos stare, natakati per miṡi, ſtrézhi,
nalivati;
infusorium, tá poſſoda, s'katero
ſe kai
naliva, ṡlaſti olie v'lampo. Zach:4;
pocillator, -oris, nalyvar, kateri pehare
naliva, truſhar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
natakati nedov., F
3,
ad cyathos stare, natakati per miṡi, ſtrézhi, nalivati;
cyathiſsare, natakati, pyti dajati;
pincernarum magister, teh kir
natakajo viſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
natakati nedov. natakati:
ony morio tem deshelskom k' miſi ſtrezhi, inu glaſſe natakat nedol. (IV, 32) ǀ sazhne natakat nedol. glashike slatkih beſſedij (V, 169)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nepovabljen -a prid. nepovabljen:
nepovablena im. ed. ž je bila k' miſi prishla (III, 374)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nevredno prisl. nevredno, neupravičeno:
ſatorai neurednu je meni obſolution dal ǀ gorje ſtutaushenkrat taiſtimu, katiri neurednu ſe h' tej Sveti miſi perblisha ǀ Kadar pak neurednu, inu greshnu edn vshie tu S. Rus. T. shlushi k' vezhni ſmerti → vredno
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
nikar2 vez. 1. (in) ne:
letu je bilu li ena fabla nikar reſniza ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini, kakor Neptuna ǀ Boga niker ſami ſebe lubiti ǀ jeſt ſim taisti, Kateri ludy oſkerbim, inu negar Egypt ǀ ſo gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne noſſili, ali nicar toku rogate, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio 2. niti:
poshle shabe, inu mijr nepuste nikar per miſi, nikar na posteli ǀ nemore nikar meni, nikar mojmu ſijnu Iesuſu dopasti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz, inu cilu enu lejtu, de nikar li enkrat eno dobro, inu S. manungo nemate Boga zhastiti ǀ nikar hudizh, nikar svesde, ni tovarstuv ſamorio zhloveka v' greh perſiliti nikar li (samo) ne samo:
danaſhna s: skriunost nar prezhudnishi nikar li meni ſamimu, temuzh tudi s: Chatolish Cerqui ǀ Sakaj cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ zhloveka pak vbijesh nikar li s' oroshiam, ampak tudi s' jeſikam ǀ Ta ſveta molitva nikar li ſamu naſs rejshi od vſiga tiga hudiga, inu shkodliviga, temuzh tudi nam sproſsi vſe kar je dobru, inu nuznu nikar uže 1. vendar ne:
S. Piſſmu pravi, de is rebra je ſiſidal sheno, nikar vshe kakor vy reskladate, ampak kakor Philippus Diez ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri kezery ſo menili, ampak kakor S. Ambrosh je djal ǀ On ga je reshil, inu odkupil, nikar vshe s' slatam, ali ſrebram, ampak s' Sveto Reshno kryvio ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan, bo prishal ta Rihtar Nebeſhki na semlo, nikar vſke kakor ta parvi krat 2. kaj šele:
nimamo ſamy sadoſti kruha sa nas, nikar vshe sa tulikajn lazhniga folka 3. ne samo:
taku Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu pousdignel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
obtožen -a prid. obtožen:
od kateriga S. Mattheush pishe, de je bil edn obtoshen im. ed. m, de ſe je potſtopil k' miſi ſeſti, de ſi lih nei imel ohzetniga gvanta (V, 357) ǀ ty Kateri toshio, inu ſodio ſo veliKu veKshi lotry, inu loterze, KaKor ta obtoſhena im. ed. ž (I/2, 9) ǀ enkrat po kryvem ſo bily try Oberſtary, namrezh Nepotianus, Urſus, inu Herpilio pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni im. mn. m (III, 601)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ohceten -tna prid. svatben:
druſiga nepomeni tu ohzetnu im. ed. s oblazhilu, ampak lubesan boshio ǀ pres ohzetniga rod. ed. m guanta je bil prishal ǀ nej imel ohzetniga rod. ed. s oblazhila ǀ vſakitirimu ſo hlapzy tiga Krajla en ohzeten tož. ed. m guant dali poprei kakor je shal k' miſi ǀ ima gledat, inu ſe pofliſsat ta ohzetni tož. ed. m dol. guant gnade Boshje oblezhi ǀ kateri ſo ohzetnu oblazhilu tož. ed. s imeli ǀ ſe neoskarbite s'tem ohzetnom or. ed. m guantam → ohcet
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pást -i ž past: Ne dá náſz vpáſzt BKM 1789, 134; Kakda sze lovijo misi I podgani z-pásztjov KAJ 1870, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
piti pijem nedov. piti:
kadar je zhlovik ſheyn, terbej pyti nedol. ǀ David je shelel pijti nedol. to frishno vodo s'Bethlehemske shterne ǀ vinu, kateru ſo bily dali piti nedol. Chriſtuſu ǀ pojmo pijt namen. ǀ kadarkuli ti od mise vſtanesh, kadarkuli jeish, ali pijesh 2. ed. ǀ Sakaj strup nepijesh +2. ed. ǀ cell tedan vina ne pye 3. ed. ǀ cell dan per miſi ſede, quarta, burfla, jei, pyè 3. ed., klafa, inu marmra ǀ yh bo poslal v' taiſto hoshtario, kirſe pije 3. ed. ſtrup teh kazh ǀ kiekaj tezhete, inu taiſto paklensko mlako piete 2. mn. ǀ grehe kakor uodò pijete 2. mn. ǀ vasho kry pieio 3. mn. ǀ kakor ty uodenizhnj ſe skuſi pyeio 3. mn. ǀ imamo ludy sadoſti, de pyò 3. mn., inu jedò ǀ kadar bi Gospud djal pyte vel. 2. mn. shiher ǀ nepjte +vel. 2. mn. Gospoda zhe vam je lub vash leben ǀ vaſſ proſſim sa Boshjo volo, nepyte +vel. 2. mn. is glaſſou teh grehou ǀ Baldaſſar je preuſetnu pyl del. ed. m s'te shegnane poſſode ǀ kateribo ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl del. ed. m ǀ vodo je pyla del. ed. ž, inu eno bodezho ſraizo je noſſila ǀ bo vſe s'kuſi jedila, inu pijla del. ed. ž ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla, inu vodo pila del. ed. ž Kakor Maria AEgiptiaka ǀ vodò ſo pyli del. mn. m, na goli ſemli en kratik zhaſs ſo ſpali ǀ de bi is taiſtiga slatiga peharia pili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pokladati nedov. naprej pokladati dajati na krožnik:
Sa tiga volo ſe bom pofliſſal k' miſi ſtrezhi, na miſo noſſit, naprei pokladat nedol., inu reiſat (IV, 343)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pokušati -am nedov. pokušati:
ſedejo k' miſi, sazhne pokushat nedol. tajſte nesnane shpishe ǀ ſo tekli s' veliko sheljo taiſtu vinu pokushat namen. ǀ S'ustmij poKusha 3. ed. ǀ firbizhnu lepoto taistiga beliga, inu ardezhiga ſadu gledate, tipate, pokushate 2. mn. ǀ koku ſo shkodlivi taiſti slatki glaſſiki, katere je v' pleſſi pokushala del. ed. ž → pokusiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pri predlog
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
približati -am dov. približati:
dokler je bil ſtar je mislil ſvojo puszhavizo k' ſtudenizu perblishat nedol. približati se približati se:
hudizh ſe nej mogal perblishat nedol. ǀ katiri ſe nej ſo mogli perplishat nedol. ſo v' njega pluvali ǀ sakai ſe k' njemu neperblishash +2. ed. ǀ ſe h'Kuhini perblisha 3. ed. ǀ Maria Diviza ſe perblishe 3. ed. h' temu bolnimu Emericu ǀ kakor edn ſe h'temu S: Sacramentu prebliſha 3. ed. ǀ Velikonozhni Prasniki ſe perblishaio 3. mn. ǀ sledno minuto ſe pruti vezhnuſti perblisheio 3. mn. ǀ drugi k'oknam ſe perblishejo 3. mn. ǀ perblishaiſe vel. 2. ed. k' Altarju k' Sveti Miſi ǀ nikar ſe neperblishai +vel. 2. ed. k' Svetimu Obhailu ǀ perblishaiteſe vel. 2. mn. s' danashnimi greshniki k' vashimu lubimu Ozhetu ǀ kadar ſe je on Ieriho perblishal del. ed. m ǀ obena muha ſe nej k' njemu perblishala del. ed. ž ǀ ſe ſo perblishali del. mn. m tuisti zhaſsi od katerih je S: Paulus prerokoval
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
prinesti -nesem dov. prinesti:
aku hozhemo v'Nebu priti, imamo dober ſad perneſti nedol. ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant perneſti nedol. ǀ puſti eno maioliko slatkiga proſekaria perneſt nedol. ǀ sturi hitru pernesti nedol. en par Koshlizhu ǀ G. Bug h' shtrajfingi njegove pregrehe je bil sapovedal, de mu nimà semla ſadu perneſte nedol., de ſi lih bo dellal ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem 1. ed., inu osnanem ǀ hude marine vam perneſem 1. ed. ǀ hude inu shaloſtne zajtinge nam perneſesh 2. ed. ǀ Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh 2. ed. ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe 3. ed. ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe 3. ed. ǀ strah Boshij perneſse 3. ed. shegen Boshij ǀ kakor Bug sapovei, inu karshanska lubesan ſi ſabo pernese 3. ed. ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe +3. ed., tu bo poſſekanu, inu v' ogyn vershenu ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga ſadu neperneſe +3. ed. ǀ grehi to vezhno ſmert perneſò 3. mn. ǀ perneſsò 3. mn. Kapuna na miso ǀ ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò 3. mn. v' hisho ǀ obene shpishe ym nepernesò +3. mn. ǀ de ſi lih neperneſò +3. mn. hudiga ſadu greshniga diaina ǀ pobulshai tvoj leben, perneſi vel. 2. ed. ſad dobriga djaina ǀ ta parva beſseda je bila perneſite vel. 2. mn. vina ǀ de bi ta Sveti myr na ſvejt perneſil del. ed. m ǀ Chriſtus s'Nebes je bil en perſten perneſſil del. ed. m ǀ nam je perneſel del. ed. m taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ imenovano ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil del. ed. m ǀ Sijn Boshy je bil taiſto nam na semlo pernesil del. ed. m ǀ shpendio iem je bil perneſal del. ed. m ǀ Kaj s'en ſad ſi preneſil del. ed. m v' tvojm moshashtui ǀ vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla del. ed. ž ǀ tuliKajn dobriga nam je perneſsla del. ed. ž ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ Kateru bo perneſslu del. ed. s Sad tiga shivejna ǀ poshle, de bi S. Reshnu Telu pernesli del. mn. m ǀ sakaj ſo te shpishe ijm perneſli del. mn. m ǀ lepe, zhudne, inu nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo nasaj prinesli del. mn. m ǀ veliku shen ſo bile ſvoje otrozhizhe pernesle del. mn. ž v'Tempel G. Bogu offrat ǀ de bi njega nijve dobru shitu perneſle del. mn. ž dol prinesti opustiti:
Vam da tudi saſtopit, de je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat, inu de nimate te navade dol perneſt nedol. gori prinesti uvesti:
Leto navado hudizh je gori perneſu del. ed. m naprej prinesti 1. prinesti, ponuditi:
imâ naprej perneſti nedol. tu na ſolenu meſſu 2. navesti, povedati, reči:
de bi jeſt hotel kaj shaloſtniga naprei Nem. Nem. perneſti nedol. ǀ druge tudi prizhe hozhem naprei perneſti nedol. k poterdeinu lete resnize ǀ de bi ſvojo proshno mogal naprei perneſti nedol. ǀ on pak je ſvoim bratom ſnal taku lepu naprej perneſt nedol., de vſe poſvejtne rezhy ſo gnusoba, inu golufia, inu de li v' nebeſſih ſe najde tu pravu veſſelje ǀ veliku histori, inu Exempelnu naprej perneſsem 1. ed. ǀ G: Bogu neprej perneſesh 2. ed. ǀ Sveti Vuzheniki vezh urshohou naprei perneſò 3. mn. ǀ nej hudizhy perneſo naprei 3. mn. karkuli ſi bodo mogli ſmislit ǀ eno drugo hiſtorio S. Piſſma nebom naprej perneſſel del. ed. m ǀ doſehmal so Matere ſprizhale, inu naprei pernesle del. mn. ž okoli prinesti ubiti:
S. Hilariona enkrat ſo hoteli Rasbojniki okuli perneſti nedol. ǀ nanaglim Godolia per miſi okuli permeſe 3. ed. ǀ dua vuouKa perpudè eniga jelena, inu pred nyma ga oKuliperneſseta +3. dv. ǀ David je bil okuli perneſſil del. ed. m Riſa Goliota ǀ je bil premagal, inu okuli perneſil del. ed. m Goliata ǀ vener faratarshu ga je bil okuli perneſil del. ed. m ǀ je bil Berengariusu nevoshliu, ter na tihama ga je bil okuli perneſil del. ed. m, inu umuril ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil del. ed. m, molzhi, nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ kadar je bil okuli perneſsal del. ed. m Goliata ǀ Debora ta Bogabojezha shena kadar je bila okuli pernesla del. ed. ž tiga neuſmileniga Generala ſiſara ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli del. mn. m Zveza naprej prinesti je kalk po nem. vortragen, zveza okoli prinesti pa po nem. umbringen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.-Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi (namr. iti), Ravn.-Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
pustiti -im dov. 1. pustiti:
G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti nedol. ǀ ta lepi vuk S. Chryſoſtoma Gospudu Fajmoshtru puſtim 1. ed. ǀ sledniga pustim 1. ed. per svoij veri ǀ tuoio sheno, inu otroke ſtradati puſtish 2. ed. ǀ sakaj ti gardi hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish +2. ed. ǀ mosh puſtj 3. ed. en umasan lonz ǀ obene shene s'mirom nepuſti +3. ed. ǀ danaſs pustimu 1. mn. vſe letu nastran, dokler v'danashnim S. Euangeli en eempel imamo ǀ en ſmrat sa ſabo puſtè 3. mn. ǀ tiga martviga vſiga seshganiga leshati puste 3. mn. ǀ de li ony tudi mene s'myrom pustè 3. mn. ǀ kar kobilize pustè 3. mn. tu bodo kebri pojedili ǀ te druge rezhij vſelej v'poſsodi postè 3. mn. ǀ poshle shabe, inu mijr nepuste +3. mn. nikar per miſi, nikar na posteli ǀ Bug pak pravi puſti vel. 2. ed. vezherio, dokler ſi per koſſili sadoſti jeidil ǀ puſtimo vel. 1. mn. hudizham kar Bug ym je zhes dall ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ Puſtite vel. 2. mn. me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj mene ǀ Iest ſim vam sapiſsanu puſtil del. ed. m ǀ Spumnite tudi na vniga Goloba, kateriga Noe je bil pustu del. ed. m s'zholna sletèti ǀ Pred Nebeskimij dauri Maria Magdalena je puſtila del. ed. ž ſvoje ſolſe ǀ ſo bily obrupali, ſlekli, stepli, inu polniga ran na zeſti pustili del. mn. m leshati ǀ koſty pak ſo bily pvſtili del. mn. m ǀ de bi my karsheniki ſi nepuſtili +del. mn. m jeſik savesat ǀ Kakor tu S. Ime Nebeſsa ſo shlishale prezej ſe ſo bile odperle, inu Krajlizo Nebeſhko notri puſtile del. mn. ž/s 2. zapustiti:
zhloveka perſili tu shkodliu dopernesti, inu tu nuznu puſtiti nedol. ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo pustiti nedol. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta ſa ſabò nepuſtè +3. mn. 3. dopustiti, pripustiti:
ne puſtij 3. ed. ene minute pretezhi ǀ yh nepuſtj +3. ed. vezh shiveti ǀ temma nepuſtij +3. ed. ozheſsom ſvetlobo vjditi ǀ shiher puſtimo 1. mn., de od lakote vzerkneio ǀ Ali vener to bogo dusho pustimo 1. mn. terpèti lakoto, inu ſheio ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi prebivat ne puſtite 2. mn. ǀ Sakaj pustite 2. mn. tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè 3. mn. priti dolgu zhaſsa vpraſhaio gdu je taisti, Kateri noter priti hozhe ǀ Ah moj lubi inu perserzhni Nebeshki shenin, pustimi vel. 2. ed.+ vejdit, kej ſe ti gori dershish ǀ pustite vel. 2. mn. li meni skarbejti ǀ vſmiliſe zhes njo, ter puſtjo vel. 2. ed.+ she enu lejtu shiveti, de ſe bo spokorila ǀ Ah Nem. Nem., nepuſtite +vel. 2. mn. dushe vashih ſtarishih tulikajn zhaſſa v' vizah terpeti ǀ nihdar vezh nepustite +vel. 2. mn. shlishat s'vaſhih nesramneh vst ǀ Njega nevoshlivost nej pustila del. ed. ž de bi bil v' hisho shal ǀ nebodo puſtilli del. mn. m, de bi yh ta hudi oglushil ǀ ga nebodo puſtli del. mn. m k' miſi te ohzeti nebeske 4. dati narediti, odrediti:
Ceſſar bi bil mogal pravizhnu puſtit nedol. umorit tiga puntarskiga Zinna ǀ hozheo en lep dvor puſtiti nedol. ſydat ǀ pustih 2. ed. maſhe brati ǀ ſturij Teſtament inu ſa herba puſti 3. ed. ſvojga praviga ſyna ǀ na tihoma puſti 3. ed. tu greshnu truplu na britoff pokoppati ǀ k'snaminu te hualeſhnosti pusti 3. ed. en Altar ſisydat ǀ jo poſti 3. ed. zhaſtitu pokopat ǀ s'palzo yh puſte 3. mn. ſtepst s'hishe ǀ Puſté 3. mn. smalat en peld ǀ Puſtiteme vel. 2. mn.+ nej ga vtopim ǀ glaboku pot semlo je bil pustil del. ed. m eno hisho sijdat ǀ kadar bi nebil s' eempelnam pokaſal pot pruti nebeſſam skuſi martro, bi nebilu tulikain karshenikou ſe puſtilu del. ed. s martrat, de bi nebeſſa doſegli ǀ ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili del. mn. m ſydat Cerkve pustiti se pustiti se:
tiga Nebeskiga Paſtiria bi n' hotel sdaj poshlushat, inu ſe nepuſtiti +nedol. na rame poſtavit ǀ Vna Dekelza ſe puſti 3. ed. s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit ǀ Tankaj vidim Ierneja de shivu ſe pusti 3. ed. odrejti ǀ ſe puſtj 3. ed. sapiſſat v' Bukue teh karshenikou ǀ on dvakrat na led ſe nepuſtj +3. ed. spellat ǀ ſe nepusti +3. ed. omezheti ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte 3. mn. secat, resat, inu shgati ǀ Drugi ſe puſtè 3. mn. na drobne koſſe resekat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti potreſsi, kateri ſe puste 3. mn. shlishat ǀ ſe nepuste +3. mn. s'en vinar golufat ǀ orgle ſe nepoſtè +3. mn. shliſhat ǀ poidi ter puſtiſe vel. 2. ed. sbrisat, inu nej tvoje imè hudizhi samerkaio ǀ nepuſtite ſe +vel. 2. mn. veliku po gaſſi, po vptuih hishah, inu kotah vidit ǀ nepuſtiteſe +vel. 2. mn. sapelat v' leta ner vekshi greh ǀ Ceſſar ſe je puſtil del. ed. m sapellati, inu oslepeti od Valentina ǀ En Iud bi raijshi ſe puſtu del. ed. m na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu Mojſsesavo postavo ǀ meni hozhesh od ſvetovat, de bi ſe nepuſtil +del. ed. m krishat ǀ rajshi skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila, kokar de bi ſe bila puſtila del. ed. ž k'Ceſsarju pelati ǀ ſe ſo puſtili del. mn. m karſtiti ǀ de bi raijshi ſe pustili del. mn. m shivi odrèti ǀ katere ſo bily ſe karſtiti poſtili del. mn. m ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile del. mn. ž na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat na stran(i) pustiti odložiti:
Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti nedol. ǀ vſe te poſvetne rizhy imaio na ſtrani puſtiti nedol. ǀ puſtimo vel. 1. mn. na ſtrani te fable ǀ danaſs pustimu vel. 1. mn. vſe letu nastran ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ vſe je nastrani puſtil del. ed. m, inu, ſvoje otroke po gostim vkupaj poklizal ǀ vſe tu drugu ſo bily neſtrani puſtili del. mn. m Četrti pomen je kalk po nem. lassen in delno po it. lasciare.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
rad -a prid. v povedno-prislovni rabi rad:
Tobias rad im. ed. m almoshno da ǀ per nyh rad im. ed. m prebiva ǀ ieſt rat im. ed. m tebi verujem de nezh ne veish ǀ Iest bi hotel radt im. ed. m vedit sakai vni Rasbojnik taku hitru ſi je bil Nebeshku krajlestvu sashlushil ǀ Vſmilena je bila Rebecce, katera tem popotnem je rada im. ed. ž poſtregla ǀ So vaſs v'miſlih imeli, de bi vij rada im. ed. ž tiga mladiga Gospuda imela ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu im. ed. s ſi ſe poſtilu ǀ leta dua Sveta Jogra rada im. dv. m ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ vejm de ijh bodo radi im. mn. m imeli ǀ By rady im. mn. m takrat vidly, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ kadar noter prideio bi spet rade im. mn. ž vun pershle ǀ radè im. mn. ž ſò vaſſouale, ſe ſo lepotizhile primer.> ſatoraj ſtanovitnu to groſovitno martro rajshi im. ed. m je bil preſtal ǀ rajſhi im. ed. m ie hotel vmrejti od lakoti ǀ sheli raishi im. ed. m mertu, kakor ſlep shiveti ǀ Democles en Ajd raijshi im. ed. m kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu ǀ ie raiishi im. ed. m shnimi terpel ǀ raishe im. ed. m hozhe taushenkrat umreti ǀ Origines rejshi im. ed. m ſe je bil Malikom perklonil ǀ je bil taku pravizen, inu de bi raj im. ed. m bil vmerl, Kakor to nar manſhi Krivizo, ali shkodo enimu sturil ǀ ti greshna dusha rajshi im. ed. ž ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro ǀ de bi rajſhi im. ed. ž ſmert ſi iſvolila ǀ lucretia Rimska Gospa, raijshi im. ed. ž kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ rajſſi im. ed. ž bi ſi hotela ſmert isvoliti ǀ takorshhna bi po reſnizi Mashniku odgovorila, kadar jo per Altariu vprasha: zhe ga hozhe ſa ſvojga mosha? bi gvishnu odgovorila, kakor una, katera je djala: Gospud Duhouni, rashi im. ed. ž njegovu blagu, kakor nlegouo pershono ǀ my imamo rajshi im. mn. m taushentkrat ſmert ǀ rajſhi im. mn. m hozheo do vekoma v'pakli goreti ǀ norze, loterze raiſhi im. mn. m per ſvoy misi imajo, inu shpishejo, kakor te vboge ſirotize ǀ Eny raishi im. mn. m resbeleni sfiniz ſi ſo puſtili v' garlu liti ǀ raijshi im. mn. m ſo shlij vun na nijve orat, koppati ǀ raiſhi im. mn. m norzhje, inu fabale, kakor to Boshjo resnizo poshlushaio ǀ raiſſi im. mn. m hudizha hozhete bugat, inu shlushit ǀ rayshi im. mn. m v'njeh negnuſni bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi im. mn. ž kakor de bi njega reshalile ǀ Ene raijſhi im. mn. ž ſe puste v'kolu upleſti, kakor de bi njega gnado sguble presež.> ſvoje miloſtovie ozhij nar rajshi im. ed. m oberne na takushno sgrevano dusho ǀ nam hozhe dat sastopit de nar raijshi im. ed. m prebiva v'nashm, ſerzu ǀ kadar nar rayshi im. mn. m bi ſpali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ravnati nedov. 1. prirejati:
v' katerem prebivalszhi, ali v' kateri hishi hozhe ohzet raunati nedol. s' ſvojo Neveſto ǀ krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal del. ed. m ſvojm Priatelnom ǀ Scytharij pak kadar so gostij raunali del. mn. m, takushnim per Misi tu pervu mejstu ſo dali 2. streči, skrbeti za:
Sim bogat, ſim mlad, terbei truplu raunat nedol., ne terbei trebuh sapuſtiti, ne ſe poſtio taiſti, katiri nimaio kaj jeiſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
raztegniti -nem dov. razprostreti, raztegniti:
more ſvoje peruta restegnit nedol., inu viſsoku leteti ǀ nimash poplate s'ſobmy kakor eno mresho reſtegnit nedol. ǀ nimaio na naglim h'tej miſi ſeſti, inu ſvojo rokò ſtegnit nedol. ǀ ſtegnem 1. ed. moje roke, inu nage de bodo gori perbite ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne 3. ed., letu tudi shpegal sturj ǀ ſtegne 3. ed. ſvojo deſno roko na perſy tiga Ceſſarja ǀ bom pokleknil, na moje oblizhie padil, inu moje roke, inu noge k' ſnaminu te pohleunoſti reſtegnil del. ed. m raztegniti se razprostreti se, razširiti se:
ſe usdigne na ta rib Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne 3. ed. po celli desheli ǀ katera ſe ſtegne 3. ed. zhes lete rezhy, katere she ſe nenajdeo v'obenem mejſtu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
raztrgan -a prid. 1. raztrgan:
Zhe Prerok Danjel nej bil od levu v'tei Babilonski iami reſtargan im. ed. m ǀ je bil v'jamo teh levou vershen, inu de bi od nijh restargan im. ed. m bil ǀ ſim neuſmilenu ranena, reſtargana im. ed. ž, inu ſeshgana ǀ suknja je vsa Krijvava, inu vener nei nezh restargana im. ed. ž ǀ nje truplu pak venem koti je par nagu leshalu, taku reſtarganu im. ed. s, respraskanu ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu, vuſſ shivot reſekan, inu reſtargan tož. ed. m ǀ videozh ſvojga ſvejſtiga Synu S. Jerneja sa njegovo volo reſtarganiga tož. ed. m ži., inu odrejtiga ǀ dash timu nagimu eno reſtargano tož. ed. ž sukenzo ǀ enimu petleriu pak eno restargano tož. ed. ž ſuknio, ali en koſs kruha dati nepremore ǀ Ceſſar Theodoſius v' enem reſtarganem mest. ed. m guanti preſs hlapzou ǀ s' ſvojm umasanem, inu reſtarganem mest./or ed. m gvanti je bil k' miſi ſedil ǀ de bj ga s'enem restarganim or. ed. m guantam obleku ǀ onij ſo bilij noter v'taisto jamo vershenij, inu restargani im. mn. m ǀ vaſhi piſilzi kruha, vashe restergane im. mn. m guanti, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste ǀ nie oblizhe je bilu taku respraskanu, inu odertu, inu nje perſij taku rastargane im. mn. ž 2. razcapan:
ie bil prishal en petler vus reſtargan im. ed. m ǀ boſſa inu vſa reſtargana im. ed. ž, ſaflikana inu umaſana je hodila ǀ jo nej drusiga, kakor kuſt, inu koſsa, vſa saflicana, inu restergana im. ed. ž ǀ kadar videm eno vbogo, reſtargano tož. ed. ž, ſaflikano, boſsò, umaſono, ſirotizo ǀ Vij kateri ste shleht gvantani, inu restargani im. mn. m ǀ ſtradajo, reſtargani im. mn. m hodio ǀ reſtergani im. mn. m hodio, inu petlaio ǀ Tem reſtarganem daj. mn. da enu shlahtnu oblazhilu 3. napol podrt:
je ena vboga Diviza, hisha ena reſtargana im. ed. ž ſtala ǀ Kadar ſe ſaina de gre zhes en reſtargan tož. ed. m moſt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
rezati nedov., F
12,
batillum, -li, tudi koſſa ẛa
reiẛat ouſeno ſlamo;
caelator, tá kir s'dlétom lipú
réẛhe, ali dube;
creodates, -tis, kateri per miṡi naprei
reiṡhe, inu dily;
fictor, lonzhár, tudi eden kateri pilde
réṡhe, ṡmiſhlaviz;
lapicida, ṡhtamizar, kateri kamen
reiṡhe;
lithotomus, -mi, eden kateri kamen is zhlovéka
reiṡhé;
scalptor, kateri vun dube, ali
reiṡhe;
scindere, réṡati, ſeikati, reṡklati;
sculpere, iṡréṡati, ṡdubſti,
reiṡati;
sculptor, -oris, en piltavar, inu kateri is léſſa lipú
reiṡhe;
secare, reiṡati, ṡhagati, koſſiti;
statuarius, tá kateri pilde
reiṡhe, ali déla;
prim. rezan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
rezati režem nedov. rezati:
ſe bom pofliſſal k' miſi ſtrezhi, na miſo noſſit, naprei pokladat, inu reiſat nedol. ǀ ſe nemore s'nosham reisat nedol., ni s'ſobmy tergat ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat, resat nedol., inu shgati ǀ skarie s' katerimi shnidar rejshe 3. ed. ǀ ſo raunu kakor en klaſs pres sernja … ena hisha pres dauri, inu vken, en noſh, kateri ne reyshe 3. ed. ǀ Prideio vkupai v' hisho, ali na gaſſo, sazhneo govorit sdaj od tiga, sdaj od une, ter reisheio 3. mn., inu bodeio tu dobru imè taiſtyh kateri ſo nedolshni ǀ desh jo mozhi, ſonze jo pezhe, jo reisheio 3. mn., jo mlatio, jo meleio ǀ Reſſite vel. 2. mn.+ li je djal Iacob, inu ſekajte moje vude od mojga trupla ǀ Herodesh je ta liberei resal del. ed. m ǀ uud sa uudam ſo njemu s' trupla reſali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
rihta1 -e ž jed:
Peteln tedaj bodi vasha Rihta im. ed., v'rajshi Kuhan ǀ Bosh ti na miſi imel eno dobro rihto tož. ed. ǀ kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht rod. mn. imajo perpravit ǀ vſak dan imà timu Gospudu try rihte tož. mn. neſti ← srvnem. rihte ‛pripravljena jed’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
sedenje s, F
6,
accubitus, accubatio, k'enimu
ſedenîe, perſedenîe, perleẛhanîe, tú doli leshanîe;
incubitus, -us, incubatio, ſuper ova, na jaizih
ſedenîe, lèṡhanîe;
orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa, na taiſtim ſo goſpoda nyh ſtole imeli
k'ſidenîu;
recubitus, -us, tú leshanîe, ali per miṡi
ſedeinîe;
residentia, ſtanovitnu
ſedenîe;
seſsio, ſedeinîe, ſeidaliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
sedeti -im nedov. sedeti:
je vidil ſedeiti nedol. Boga Vſigamogozhniga ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti nedol. na ſojm Tronu ǀ najde na ſreidi Tempelna sedejti nedol. eno companio shenskih pershon ǀ ſideti nedol. na desni, inu na levi ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom more ſidèti nedol. ǀ s'dopadejniam yh pustite nuzh, inu dan ſydeti nedol. ǀ Petrus Diaconus je vidil S. Duha sydeiti nedol. ǀ Ta ſtrashna ſpaka na kateri ſedim 1. ed. ǀ hozhem tebi tiga kojna, na katerem ſidim 1. ed. shenkat ǀ v'temi sijdim 1. ed., inu ſvetlobo teh Nebeſs nevidim ǀ aku ſydish 2. ed., ali hodish, ali pozhivash ſpumni vſelej na moje ſapuvidi ǀ O Salamon! ti neſidish +2. ed. vezh v'tvojm slatem Krajlevim ſtoli ǀ Satorai tudi ſedij 3. ed. na Tronu ǀ Sedij 3. ed. Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim ſtoli ǀ per tem mejſti Ieriho ſedj 3. ed. ǀ kakor ſedy 3. ed. Christus Iesus na deſni Ozheta Nebeſhkiga ǀ videozh pak, de s' meram ſidi 3. ed., sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s'raven shterne ſidij 3. ed. ǀ kakor en Ribizh s' raven vode, kateri ſidy 3. ed., inu s' ternikam ribe lovj ǀ raven njega ta faratarski Iudesh Iskariot ſijdi 3. ed. ǀ ſam Nero ſmeram sijdi 3. ed. ǀ venim bodezhim grastu ſydi 3. ed. ǀ Per eni miſi ſydj 3. ed. ta lubi Ioannes ǀ Sydj 3. ed. ta offertni Annas s' to Judousko Gosbodo ǀ Chriſtus Sydi 3. ed. na desni Ozheta Nebeskiga ǀ ne ſtopa na pot teh greshnikou; inu neſedy +3. ed. na ſtolu te hudobie ǀ sa pezhjo smyram sydita 3. dv. ǀ shteri ure per miſi ſidite 2. mn., inu trumffate ǀ kulikajn ſe yh najde, kateri cell dan per miſi ſede 3. mn. ǀ kakor na semli krailize ſedè 3. mn. per tronu, ali ſtolu tiga kraila ǀ cellidan per misi sydè 3. mn. ǀ sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu ſtolu v'pakli ſedel del. ed. m ǀ je en slepez ſedil del. ed. m polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli ſidel del. ed. m ǀ Mattheus, kateri je na zollu ſidil del. ed. m s' butaro teh danariou naloshen ǀ ene try ure je per misi sydel del. ed. m inu jedil ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu ſydel del. ed. m ǀ na shnablyh ena negnusna krota je sedela del. ed. ž ǀ vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela del. ed. ž ǀ na ſtolu Boshjm ne bò ta zhaſs ſydela del. ed. ž miloſt ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela del. dv. m ǀ dua Angela katera ſta noter v' grobi ſidela del. dv. m ǀ JESUS pak je vsel te kruhe, inu kadar je sahvalil, je nje resdelil tem, kir ſò ſedeli del. mn. m ǀ kadar vshe vſy ſo per miſi sedeli del. mn. m ǀ vy bote ſideli del. mn. m, inu ony pred vamy bodo ſtali ǀ Nikar vſhe de bi cell dan per misi ſijdeli del. mn. m ǀ bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli del. mn. m, inu kuartali ǀ de bi my sydeli del. mn. m næ stolèh nebeskyh ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli del. mn. m ǀ Duej sheni blisu tiga meſta Bomberg pod enem drevam ſò ſijdele del. mn./dv. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
sedeti nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
sedež m, F
7,
accubitum, -ti, en ſtol, ali
ſedesh ẛa ſpanîe po dnèvi;
apedno, en
ſedeẛh;
biselium, ſedeṡh ẛa dvá;
cathedra, en ſtol, ali
ſedeṡh, pridishniza;
curulis, -le, en ſtol, ali
ſedeṡh v'kozhiah, ali per kozhiah;
exedra, vel exhedra, enu meiſtu polnu ſtolú, ali
ſedéṡhu;
hexaclinon, ſheſt ſtolú ali
ſedeṡhou, ali poſtel, na katerih nékadai ſe je ſedeilu per miṡi, kadar ſe je jédlu, inu pylu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
sesti dov., F
12,
accubare, k'misi
ſeſti, k'enimu lèzhi;
aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia
ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti;
circunsedere, okuli
ſeſti, obſeſti;
conscendere, ẛavſeſti, gori
ſeſti, ſtopiti;
considere, poleg
ſeſti, ſe poſaditi;
discumbere, per miṡi ſedéti, k'miṡi
ſeſti v'en ſèſſel;
persidere, oſtati, inu s'myrom ſedéti, nyzh gori vſtati, obſedéti, na tlá
ſeſti, na tlá paſti;
phoenix, -cis, ena neṡnana tyza ... ſtú leit ſtara,
ſede na ena ſuha darva;
residere, ſideiti, doli
ſeſti, ṡupèt doli
ſeſti, na enim meiſti oſtati;
sedere, ſideti,
ſeſti;
sidere, ſeſti, doli vſeſti, doli ſe vdati, ali uliezhi, ſe vſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
sesti sedem dov. sesti:
on ſe je potſtopil k' miſi Krajlevi ſeſti nedol. ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti nedol. na ſtol te Abbtiſſize ǀ v' ta krajlevi ſtol je magal ſeſſti nedol. ǀ k'misi ſedesh 2. ed., inu od mise vſtanesh, inu Boga nesahvalesh ǀ Groff ſede 3. ed. na kojna ter derja k' Ceſſarizi ǀ preuſetnu ſeide 3. ed. na Altar ǀ tu kar njemu shlishi varua, inu shpara letukaj ta muha ſedè 3. ed. ǀ golobiza, katera v'blatu neſedè +3. ed. ǀ Sedeta 3. dv. k' miſi, inu kar kuli ta Mladenizh je v' roke vſel, vſe je okeruavil ǀ k'misi ſedeio 3. mn., inu do terde nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio ǀ ſedejo 3. mn. k' miſi, sazhne pokushat tajſte nesnane shpishe ǀ puksho je nafaſsal, na kojna je ſedil del. ed. m ǀ nikuli nej k'miſi sedil del. ed. m ǀ obena muha ſe nej k' njemu perblishala, inu cilu nej na miso ſedla del. ed. ž, per kateri je Elias ſedel doli sesti 1. sesti:
Eleazerus doli ſede 3. ed., inu bliſi ene shterne pozhiva ǀ kakor v'Cerku prideio doli sedeio, inu per S. Maſhi sedè 3. mn. ǀ kakor v'Cerku prideio doli sedeio 3. mn. ǀ prezej je doli ſedil del. ed. m ǀ bodo dol ſedli del. mn. m, bodo poshlushali 2. razjahati:
Samurizi kadar jèsdio mimu njeh Tempelna, s'kojna doli ſedeio 3. mn., inu taku dolgu k'nogam gredo, dokler Cerku vidio ǀ s'kojna doli ſedeio 3. mn., inu taku dolgu k'nogam gredo, dokler Cerku vidio gori sesti zajahati:
Groff is kojna ſede, Mashnika naproſſi, de gori ſede 3. ed. sesti iz razjahati:
ſede is 3. ed. koina, gre h' ſvoj potrebi ǀ Groff is kojna ſede 3. ed., Mashnika naproſſi, de gori ſede
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
Skitar -ja m prebivalsko lastno ime
Skit:
Scytharij im. mn. pak kadar so gostij raunali, takushnim per Misi tu pervu mejstu ſo dali (I/1, 149) ǀ Scitery im. mn. pak ſo en slat pehar s' dobrem vinam nepolnili (III, 268) → Skitija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
sloniti nedov., recumbere, liezhi, ali per miṡi ſedeti,
ſloniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
spati spim nedov. spati:
druſiga neſna, ampak jeiſti, pyti, inu ſpati nedol. ǀ vſe skuſi tauzheio inu pilio, de cilu ſoſedje spati nedol. nemorio ǀ edn bo sdrau, inu veſſel shal ſpati namen., inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ vſaki ſi ſvojo loterzo grè ſpat namen. ǀ Jeſt ſpim 1. ed., inu dremam, moj General Timotheus pak zhuje, inu vahta ǀ cello nuzh ſlatku gori spish 2. ed. ǀ pauh, katiri cello ſimo ſpij 3. ed. ǀ De ſi lih edn dolgu zhaſſa ſpi 3. ed., vener k' ſadnimu ſe prebudj ǀ zhlovek sdaj zhuje, sdaj spi 3. ed. ǀ dekliza nej mertva, ampak spy 3. ed. ǀ Lazarus ſpy 3. ed., ter grem njega sbuditi ǀ kadar mij Spimo 1. mn., inu cilu na nashe Isvelizhejne posabimo ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite 2. mn. v' Zerkui ǀ dremate pak, inu spite 2. mn. kakor de bi nebilij en teden spalij ǀ sdaj truplu li pozhivaj, inu s'myram ſpij vel. 2. ed. ǀ Spy vel. 2. ed. li inu pozhivaj ǀ en dan kadar je ſpal del. ed. m Zvergilzi ſo bily planili zhes njega ǀ bosh spal del. ed. m, kakor Peter v'jezhi s'ketnami svesan ǀ do beliga dneva je ſpala del. ed. ž ǀ ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi ſpala del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla, inu veni poſteli Spala del. dv. m ǀ na goli ſemli en kratik zhaſs ſo ſpali del. mn. m ǀ malu bodo spali del. mn. m, inu jejdilij ǀ kakor de bi nebilij en teden spalij del. mn. m ǀ po nozhi te druge Nune ſo ſpale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
strašiti -im nedov. strašiti, vzbujati strah:
kadar bò sazhela ta grenka ſmert vaſs ſtraſhit nedol. ǀ sazhne s'shtrajfingamy Faraona ſtrashit nedol. ǀ O vſmileni G. Bug vſe skusi naſs ſtrashish 2. ed., nam shugash, inu gajshlash ǀ vezhkrat naſs ſtrashi 3. ed. s'potreſsam, s'garmeniam ǀ yh krega, s'shibo po misi tepe, inu yh strashi 3. ed. ǀ ta Stari ſimeon danaſſ naſſ shtrashi 3. ed., inu shali ǀ neſtrashi +3. ed. garmejnie tyh shtrajfing, nepada tozha terplejna ǀ v' rokah dershè sapiſſane vſe moje grehe, ter mene ſtrashio 3. mn. rekozh ǀ ijh nebom ſtrashil del. ed. m Kakor Preroh Iona ǀ hudizhy vaſſ bodo toshili, grehy vaſſ bodo ſtrashili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
streči1 nedov., F
10,
ad cyathos stare, natakati per miṡi,
ſtrézhi, nalivati;
administrare, ſtreizhi, s'ſluẛhbó opravlati, obhajati, goſpodariti, odſluẛhovati;
circumpedes, circumstantia, trobonte, kateri okuli nyh Goſpudom
ſtreṡhejo, ali nym
ſtrejṡhejo;
comministrare, ſlushiti,
ſtrézhi, dati;
inservire, ſluṡhiti, na ſluṡhbo
ſtreizhi;
ministrare, ſluṡhiti,
ſtrezhi, opravlati;
perfungi, s'fliſſom doparneſti, ſluṡhbam
ſtreizhi;
satelles, -tis, trabánt, ali kateri enimu firshtu
ſtreiṡhe;
servire, ſluṡhiti,
ſtreizhi, poſlovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
streči -ežem nedov. streči:
ony morio tem deshelskom k' miſi ſtrezhi nedol., inu glaſſe natakat ǀ ſvejſtu 33. lejt njemu ſtrejzhi nedol. ǀ Se nimaio tedai ſramovati v'ſvojm Stanu oſtati, bugat, ſtreizhi nedol., inu shlushit ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam ǀ trij, inu trijdeſseti lejt sueſtumu je imela strezhi nedol. ǀ ſmò dolshni ym ſtrezhij nedol., pomagat, inu vſyh potrebah ym na pomozh priti ǀ s'pershono ny na shlushbo ſtrezi nedol. ǀ ſam Syn Boshj je bil prishal na ſemlo strezhi namen. ǀ on na shlushbo ſtreshe 3. ed. S. Joſephu ǀ ona Moshu bolnimu nuzh, inu dan ſtreshe 3. ed. ǀ ta katiri k' Mashi ſtreshe 3. ed. v' imeni tiga folka odgovorj ǀ katerim ta drushba Nebeſhka na shlushbo ſtreshè 3. ed. ǀ kar samore buga, ſtrejshe 3. ed., brani ǀ tebi na shlushbo streshe 3. ed. ǀ kakor strèshe 3. ed. ſvojmu Gospudu ǀ vashimu garlu, inu trebuhu ſtreshete 2. mn. ǀ kateri na shlushbo ſvojmu krajlu ſtresheio 3. mn. ǀ kateri te bolne obyshzheio, inu ym ſtreisheio 3. mn. ǀ kateri poshreshnoſti, inu garlu ſtreſheio 3. mn. ǀ Angeli mu ſtreshejo 3. mn. ǀ li ſvojmu trebuhu je ſtregil del. ed. m ǀ kadar bi uni Hlapez taku fliſnu G: Bogu shlushu, inu stregu del. ed. m ǀ po dnevi, inu ponozhi je taistimu na shlushbo stregal del. ed. m ǀ mu je shlushil, inu stregil del. ed. m ǀ kadar bi bili vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil +del. ed. m ǀ de bi Mary Divizi na shlusbo nestregil +del. ed. m ǀ poterpeshliva je bila Ruth, katera pohleunu je ſtregla del. ed. ž veliku lejt ſvoj tashi Noemi ǀ Je dershal dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla del. dv. m ǀ ſe resèrdi zhes lete kateri mu ſo ſtregli del. mn. m ǀ Chriſtuſu v' ſvoj hishi ſo ſtregle del. mn. ž, inu vezherio dale
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
svinjar m svinjar, svinjski pastir:
inu ti nam takorshen shpot ſturish, de vus umasan, inu reſtargan, kakor en sviniar im. ed. k' miſi ſedesh (V, 205)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
svoj -a zaim. svoj:
kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj im. ed. m rata ǀ ſam hozhe ſvoi im. ed. m Rihtar biti ǀ Sam ſui im. ed. m tat je ratal ǀ k'shlushbi ſvojga rod. ed. m ſhenina n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ biſtru gledaio na grehe ſvoiga rod. ed. m blishniga ǀ is suojga rod. ed. m putta sturien velik potok ǀ pod oblastio svojga rod. ed. m Vishishiga morio prebivat ǀ nej hotel nedolshnost ſuojga rod. ed. m Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ sa vero S. Evangela je bil kosho ſvojgo rod. ed. m shivota puſtil ǀ tudi eden s'ſvojga rod. ed. m laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani ǀ v'ozhitno nevarnost ſvoja rod. ed. m ned. (?) lebna ſe je podal ǀ od ſvoja rod. ed. m ned. (?) brata, Inu Iogra faratan ǀ de bi nehala od ſuoja rod. ed. m ned. (?) greshniga shivejna ǀ je mogal bejshat gologlau s'ſvoja rod. ed. m ned. (?) duora ǀ ſledni po navadi ſvoje rod. ed. ž deshele bo gouuril ǀ naſs resfriſsa s'vodo ſvoie rod. ed. ž S. gnade ǀ ſo saupali v'proshno suoje rod. ed. ž mattere ǀ njemu oblubi is ſuoje rod. ed. ž fraij, inu dobre vuole ǀ s'ogniam svoje rod. ed. ž S. lubesni ǀ sapuvid suoie rod. ed. ž deshele ǀ nyh krone s'ſvoje rod. ed. ž glave ſo bily doli vſeli ǀ kazha nesmej s'svoje rod. ed. ž jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ hudizha krona, inu na ſtol ſvojga rod. ed. s ſerza ga postavi ǀ ſledni od ſvoiga rod. ed. s shivejna njemu bo rajtingo dal ǀ od svesd suojga rod. ed. s rojstvua je podvarshen ǀ v' putu Svojga rod. ed. s oblizha ſi je shiuleine perdellal ǀ sa volo svoiga rod. ed. s hudiga della ǀ aku bo na ozhy ſvjga rod. ed. s premiſhlovajna poſtavil blatu ǀ je bil nevoshliu ſvojmu daj. ed. m bratu ǀ k'Moſhu ſvoimu daj. ed. m je djala ǀ veliku vezh shkodi ſam ſebi Kakor suojmu daj. ed. m blishnimu ǀ ta je bil nevoshliu svojmu daj. ed. m blishnimu, kakor Cain ǀ lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu daj. ed. m ſijnu Salomonu ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu daj. ed. m folku deliti ǀ ſvojma daj. ed. m bratu je sheno vſel ǀ ſvomu daj. ed. m ſaurashniku ſo odpustili ǀ Meni je shal de taiſta shena ſvimu daj. ed. m moſſu en takushin shpot je ſturila ǀ ſe oberne k'ſvojmu daj. ed. m Capitanu ǀ supet ſe k'ſvoimu daj. ed. m ozhetu pouarne ǀ ſvoij daj. ed. ž hzheri na enam gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij daj. ed. ž Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ je bila sdrauie Svoji daj. ed. ž Materi ſproſſila ǀ ſo Mare Divizi napruti shli, inu ny Kakor ſvoy daj. ed. ž Krajlizi ſtregli ǀ Krajl Salomon je djal k' ſvoj daj. ed. ž Materi Berſabei ǀ vſo zhast ſvoi daj. ed. ž materi Berhſabei je yſkasal ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij daj. ed. ž shlushbi te greshnike ǀ nej hotel k'ſvoji daj. ed. ž shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja ǀ nej hotel damu h'svoy daj. ed. ž sheni pojti ǀ supet ſe K'ſvoy daj. ed. ž Materi poverniti ǀ prezei gre K'ſvoi daj. ed. ž botri ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj daj. ed. ž Naveſti Marij djal ǀ h'ſuoij daj. ed. ž ſhlushbi ǀ bò djala taiſta dusha h'ſvojmu daj. ed. s truplu ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj tož. ed. m dum ǀ Ioſve ie opominal ſvoi tož. ed. m folk ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy tož. ed. m porod lubi varua, brani ǀ kaj hozhe sa suoj tož. ed. m lon imejti ǀ ſuoj tož. ed. m Kralevi guant je bila slekla ǀ en dober Pastir, kateri da svoj tož. ed. m shivot sa ouze ǀ ta praui ſuoi tož. ed. m shaz je ſposnal ǀ ſuoy tož. ed. m shivot offertnu gvantat ǀ En dober Paſtir da ſouj tož. ed. m leben sa Ouce ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj tož. ed. m uſs vpregil ǀ gre v'ſuoj tož. ed. m klohster ǀ ſerzhnu ſo premagali ſvoiga tož. ed. m ži. ſaurashnika ǀ ona je ſvojga tož. ed. m ži. ſijnu skrila ǀ poprej suojga tož. ed. m ži. Gospuda reshali ǀ njega blishni je shaloval svojga tož. ed. m ži. vola ǀ pohleunu ozheta ſuojga tož. ed. m ži. sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ de bi posabila na ſuoiga tož. ed. m ži. otroka ǀ ſò peile, inu Svoiga tož. ed. m ži. Suarnika zhaſtile ǀ suoiga tož. ed. m ži. blishniga reshalit ǀ popade saguant Gospuda ſvuiga tož. ed. m ži. ǀ poſtavi v'ſvojga tož. ed. m ži. semelskiga Ozheta ǀ Zhebelle imaio ſvoja tož. ed. m ži. ned. (?) Krajla ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo tož. ed. ž deshelo pustiti ǀ hudizhu ſvoio tož. ed. ž nezhisto dusho zhes da ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo tož. ed. ž deshelo sapusti ǀ Christus je bil odperl svojo tož. ed. ž ſtran ǀ sazhne suoio tož. ed. ž Kupzhio ǀ ſuoio tož. ed. ž prezhiſto neveſto je bil reshil od ſerda Boshiga ǀ eniga taziga Kralla ſijn svoio tož. ed. ž lastno ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ cilu suoju tož. ed. ž S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ je ſvojga Synu Chriſtuſa Jesusa na ſvoja tož. ed. ž desno roko v' nebeskim Krajleſtvi poſadil ǀ Isaac je proſſil Boga sa ſvoj tož. ed. ž Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ de bo v'ſvojo tož. ed. ž pamet savupal ǀ v'ſvoio tož. ed. ž deshelo prebivat grè ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo tož. ed. ž hiſho pelal ǀ je bil on ſvoje tož. ed. s blagu predal ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie tož. ed. s Mestu Bethulio rèshila ǀ je bil rejshal suoje tož. ed. s mestu od tiga pogublejnia ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje tož. ed. s edinu deteze ǀ de bi tebi bil dolshan svoje tož. ed. s ſerce dati ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie tož. ed. s piſsmu ǀ svoie tož. ed. s zhistu serce, ie G. Bogu offral ǀ Seſostres ſe je pelal v'ſvoje tož. ed. s Mestu ǀ de bi vſe tuſvoje +tož. ed. s vboſem dal ǀ ob ſvojm mest. ed. m pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ na ſvoim mest. ed. m herbtu ǀ ſe je milu jokala po ſuojm mest. ed. m martvom ſijnom ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm mest. ed. m Tronu ǀ aku shivij v'ſvojm mest. ed. m ſtanu ǀ v'ſvoim mest. ed. m pungradu ga n'hozhe terpèti ǀ yh vuzhi po ſvoij mest. ed. ž naturi ǀ je per misi suoij mest. ed. ž ſedel ǀ sledniga pustim per svoij mest. ed. ž veri ǀ v ſvoji mest. ed. ž hishi ima Malika te ohernje ǀ loterze raiſhi per ſvoy mest. ed. ž misi imajo ǀ pò ſvoi mest. ed. ž navadi ſò peile ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj mest. ed. ž priatelzi ſtoy ǀ ſledni po suoj mest. ed. ž glavi, inu pameti bode meni odgovoril ǀ ſe je ſramoval de ſi lih hudizh v' ſzoj mest. ed. ž podobi Eva sapelat ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj mest. ed. ž Moshkey ſe smeiel ǀ v'suoij mest. ed. ž deſni roki je dershal ſedem ſueisd ǀ v'svoij mest. ed. ž mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ ona v'ſvoij mest. ed. ž nerlepshi mladoſti ǀ na ſvoim mest. ed. s parvim mejstom oſtane ǀ de bi v'ta madesh v' ſvoym mest. ed. s pozhety padla ǀ S. Cecilia je vſelej na ſvojmy mest. ed. s ſerzi ta S. Evangeli noſſila ǀ leta Boppen tvoj, udrukan v' ſvojem mest. ed. s ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ ob suojm mest. ed. s rojstvi ǀ gre po svoijm mest. ed. s opravilu ǀ de bi ſledni v'ſvojm mest. ed. s ſerzu rekal ǀ vſelej leto je v'ſvoim mest. ed. s ſerzu imel ǀ Prezhuden v'suojm mest. ed. s S: Imenom ǀ pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym mest. ed. s ſerzi pozhutilj ǀ je taku v'ſuojm mest. ed. s ſerzu drukanu hranil ǀ sa ſvojm or. ed. m sheninom ǀ shpega ſa ſvoim or. ed. m bliſhnim ǀ s' ſvoym or. ed. m tovarsham ǀ je bil vaſs oguantal s' ſvojem or. ed. m libereiam ǀ varshejo Kamen sa suojm or. ed. m blishnom ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm or. ed. m ſgublenim Sijnam ǀ kakor govorij en priatel s'ſvojm or. ed. m priatelnom ǀ s'ſvoim or. ed. m sheninom v'pakal ſe vderè ǀ s'suojm or. ed. m lepem duhom je bila pregnala ſmrad ǀ ſi ſvojo or. ed. ž roko je kuſhne spishal ǀ prèd ſvoio or. ed. ž ſmertio ǀ is suojo or. ed. ž ſilnu veliko, inu mozhno vojsko ǀ pred Svojo or. ed. ž grenko ſmertio ǀ is suoio or. ed. ž napremagano mozhio ǀ zhlovik is ſuoio or. ed. ž lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo ǀ s ſvjo or. ed. ž gnado ſe je bil doteknil ǀ s'ſvojo or. ed. ž vago ſamij ſebe sapeleio ǀ s'suojo or. ed. ž vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna Gospa ǀ en ſam lot s'ſvoio or. ed. ž sheno, inu s'dvema Hzherama ǀ s'ſuojo or. ed. ž shibo ǀ Bug naſs s'voio or. ed. ž shibo vdari ǀ leto resnizo je bil s'svoio or. ed. ž vezhno shkodo Sposnal ǀ is suojm or. ed. s mleKom doijti ǀ Kir s' ſvim or. ed. s ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal ǀ kateri en shpot s'ſvojm or. ed. s shjvejnam Chriſtuſu sturj ǀ s'ſvoim or. ed. s pohushanjom veliku nedolshneh je sapelal ǀ Maria Diuiza s'suojm or. ed. s rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh rod. mn. nezhistost ſpouedat ǀ s'shibo ſvoih rod. mn. shtrajfing je gajslal yh ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh rod. mn. ſaurashnikou ǀ Ie proſsila Madalena saodpushzhajne suojh rod. mn. grehou ǀ telleſsne potrebe ſuojh rod. mn. otrouk ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh rod. mn. puntarju paſti ǀ imà popolnoma odpuszhejne vſeh ſvoyeh rod. mn. grehou ǀ madeshe svoijh rod. mn. grehou oprati ǀ nej mogal svojh rod. mn. grehou ſe ſpovedat ǀ eno olisko veijzo v' svoih rod. mn. vſtjh je bil perneſsil ǀ po gostim is suojg rod. mn. ozhij gorke ſolse je tozhila ǀ s'suojh rod. mn. poshreshnijh ust ǀ ſvojm daj. mn. hudim shelam sadosti ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim daj. mn. sholneriom ǀ de bi veliku blaga ſvoym daj. mn. otrokom sapustili ǀ svejst priatel je suojm daj. mn. shlushabnikam ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm daj. mn. bratam ǀ taku govuril ſvoijm daj. mn. sholnerjom ǀ ſuojm daj. mn. ſaurashnikom na pruti grè ǀ shpisho dal svojm daj. mn. vernem ǀ kateri je bil tebe ſtuaril, inu ſvojom daj. mn. Angelom ſapoved nuzh, inu dan tebe vahtat, inu varuat ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm daj. mn. Iogrom ǀ ſe oberne k'ſvojm daj. mn. nar lubiſhim Iogrom ǀ ſe pofliſsa naſs h'ſvoym daj. mn. priatelnom ſturiti ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm daj. mn. blishnim ǀ obilnu polona ſvoje tož. mn. m hlapze ǀ prezei ſo ſvoie tož. mn. m Boguve sahvalili ǀ zhes suoje tož. mn. m puntarske ſaurashnike ǀ poſhila sa nijm ſuoje tož. mn. m Bashadore ǀ David poklizhe vukupaj svoje tož. mn. m otroke ǀ uſame gori sa suoije tož. mn. m sijni dua sapushena fantizha ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie tož. mn. m Malike sapusty ǀ imajo dobre ozhy gledat tadal ſvojga bliſhniga, ſvojæ tož. mn. m pak nevidio ǀ vſe ſvoje tož. mn. ž skriune miſli je resodel ǀ ſvoie tož. mn. ž roke je bila v'Nebu usdignila ǀ ſuoje tož. mn. ž s: roke, inu suoje tož. mn. ž s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ Vſakateri poneſe svoje tož. mn. ž Bukve ǀ Je pokasal ſvojec tož. mn. ž Svete Rane ǀ je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje tož. mn. ž ſvete roke ǀ butaro, katero danaſ naſvoje +tož. mn. ž rame ſi bo nalushil ǀ ſvoje tož. mn. ž/s usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere ǀ ſvoie tož. ed. m ž/s vſmilene vſheſſa satisnila ǀ uſdigne gori ſuoje tož. mn. ž/s gorezha ozheſsa ǀ ſe sKrijei v'ſvoie tož. mn. ž/s gnesda ǀ ſò zazheli glaſnu vpijti, inu satiſnili ſvoja tož. mn. s uſheſsa ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih ǀ otrozy po ſvoih mest. mn. ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Angelziſo na ſvoyh mest. mn. bandjerah smalano imeli to pohleunost Marje Divize ǀ je na suojh mest. mn. ramah noſsil ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh mest. mn. perutah noſio ǀ v' ſvoijh mest. mn. lyſtoh ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh mest. mn. ſynovih ǀ de bi taistu v'ſvoijh mest. mn. S. Zartanah rokah dershal ǀ v'ſuojh mest. mn. blatnih iamah leshè ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih mest. mn. S: vstih je imela ǀ v'suojh mest. mn. s: Ranah ǀ po obhajli vſvojh +mest. mn. uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ s' ſvojmi or. mn. ozhmi je vidil ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy or. mn. ǀ po nozhi vahtal nad ſvoimy or. mn. ouzhizhy ǀ Adam s' ſvoimij or. mn. reunimi ſiinovii ǀ Lucifer s' svojmy or. mn. tovarshi ǀ s' svojmi or. mn. perutami ogin sturij ǀ je shla s'ſvojmi or. mn. deklami v'pungrad ǀ dolgu s'ſvojmy or. mn. peruti tepe ǀ s'ſvoymi or. mn. grehy ſo ga martrali ǀ s'suojmi or. mn. lepimi beſsedami sledniga sapele ǀ s'ſvoimy or. mn. S. gnadami vaſs napolnit ǀ s'suojmij or. mn. pſij saize, inu jelene je lovil ǀ s'ſvojmij or. mn. rokami Ieſuſa objeti ǀ Svesde s'ſvoimij or. mn. gorèzhmy jesikomy zhastè svoja ž (zakonska) žena:
s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui daj. ed. eno martrvshko vojsko nepovedat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
šiba -e ž šiba, tj.
1. daljša upogljiva veja brez stranskih vej:
on kakor shiba im. ed. ſe je treſsal od straha ǀ V'tem kir ſim govuril od shibe rod. ed. inu palze ǀ s'potoku je shabe ſturila … s'shibe rod. ed. kazhe ǀ ta Kazha nej vezh shibi daj. ed. podobna ǀ takrat popade shibo tož. ed. ga sazhne sheshkat ǀ k'sadnimu s'suojo shibo or. ed. taistiga sholnerja po glavi vudari ǀ te bodezhe shibe im. mn. ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ sapovej Rihtnem Hlapzom S. Vida slezhi, inu dobru s' shibamy or. mn. otepſti 2. nadloga:
shiba im. ed. te kuge vſe krishim gajsla ǀ Vudari tudi po misi nashiga shivota s'shibo or. ed. te bolesni ǀ shibe tož. mn. teh ſtrajfing v'rokah dershi ǀ Vener mej temy tremy shibami or. mn. ta ner hushi je kuga sakaj leta vſe glih mory
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
špiža -e ž jed:
Bosh ti na miſi imel eno dobro rihto, pade noter ena muha, prezei ta shpisha im. ed. ſe tebi gnuſi ǀ ſe taku opijesh de trij dnij obena ſpisha im. ed. tebi nadishij ǀ taista spisha im. ed. Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha im. ed. tu ſrovu korejne ǀ Zhe pak hozhete de ta sphisha im. ed. vam bo nuzna ǀ shelodiz obene shpishe rod. ed. ne bo obdershal ǀ Lazhen je sakaj nema spishe rod. ed. teh troshtu Nebeſhkih ǀ pres ſpiſhe rod. ed. bi bil volnu ſtal ǀ nei ſo mogli vshiti obene shpiſſe rod. ed. ǀ ty mlady levij ſvoym ſtarishym shpisho tož. ed. noſsio ǀ eno slatko spisho tož. ed. ſo jejdili ǀ hozhe dati to shlahtno ſpisho tož. ed. mano tem kateri ſo premagali hudizha ǀ Nebojteſe ne, de bi ta Krajl vam naprej poſtavil eno prepovedano shpiſſo tož. ed. ǀ Ony vaſs shpishaio s' Nebeſko shpisho or. ed. teh Svetih Sacramentou ǀ ſo dolshni ſvojo sheno inu otroke oskerbeti s' ſpisho or. ed. ǀ my yh oskerbimo s'shpisho or. ed., inu s'guantam ǀ Oh koku dobre, inu ſlatke ſo lete shpishe im. mn. ǀ vſe spishe im. mn. ſo ſe v'ſlatu preobernile ǀ teh prepovedanih shpish rod. mn. ſe nej hotel dotekniti ǀ pred ſobo vidi miſo polno slatkijh shpijsh rod. mn. ǀ dolshni njemu offrat deſſetino teh ſpish rod. mn. nashiga shiuleina ǀ Dobre shpishe tož. mn., inu slatke vina ſo sanizhuvali ǀ vſe taiſte spishe tož. mn. G. Bug ym je dal ǀ te bulshi ſpishe tož. mn. v'almaro skrijeta ǀ olje oſdravi sphishe tož. mn. ſabeli, zhloveka naſiti ǀ bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij or. mn. sa dobru vſeli ǀ s' veliku shpishami or. mn. naſitit veliku ludy nej zhudu ǀ petdeſsent taushent mys pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy or. mn. naloshit ← srvnem. spīse ‛jed’ ← srlat. spesa < lat. expensa ‛izdatki’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
špižati -am nedov. hraniti, preživljati, rediti:
yh hozhe shpishat nedol., inu napajat s' pelinam, inu shauzhom ǀ taiſti, kateri shpisha 3. ed. cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ je doyla tega, kateri cell ſvejt ſpisha 3. ed. ǀ Ony vaſs shpishaio 3. mn. s' Nebeſko shpisho teh Svetih Sacramentou ǀ s'shalostio, inu britkustio ijh shpishajo 3. mn. ǀ loterze raiſhi per ſvoy misi imajo, inu shpishejo 3. mn., kakor te vboge ſirotize ǀ jo bo shpishal del. ed. m inu paſsu kakor de bi jo miſlil v'mesnizo predati ǀ ſi ſvojo roko je kuſhne spishal del. ed. m ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu vſak dan je sphishal del. ed. m ǀ Kulikain ludy ſo shpishali del. mn. m špižati se hraniti se, prehranjevati se:
s' katerimi rezhmi ſe shpishaio 3. mn. ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim Elias ſe je shpishal del. ed. m ǀ Mosh sazhne sheno proſsit, de bi otroka vmorila, inu de bi ſe shnim spishali del. mn./dv. m ← srvnem. spīsen ‛hraniti, rediti’; → špiža
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
ta2 ta določni člen (
ta):
Jubal je bil ta im. ed. m pervi, katiri ſi je bil ſmislil Muſico ǀ kateru prepovej ta im. ed. ž sheſta ſapuvid Boshja ǀ tu im. ed. s ſonze je bilu od shalosti omedlelu ǀ beſsede tiga rod. ed. m dobrutliviga Dauida ǀ s'temy negnusnimy gobamy tega rod. ed. m greha ſo obdani ǀ je bil s'tiga rod. ed. m veſseliga Paradisha stepen ǀ lastnust te rod. ed. ž semle na ſe potegne ǀ jest gori hozhem vſtati s'te rod. ed. ž jame te rod. ed. ž nezhistosti ǀ Pishe Nicolaus Leonicenus, de en gvishen folk iste +rod. ed. ž shlahtne Grekish deshele ſo bili zhes morje ſe prepelali ǀ od tiga rod. ed. s prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ kashel tjga rod. ed. s marmrajna ǀ kar je sgubil v'tem zhaſſu tega rod. ed. s ſaurashtua ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna urata tigá rod. ed. s meſta Gaza ǀ ſo vun shli s'tiga rod. ed. s zhistiga Telleſsa Marie Divize ǀ vinu resfrisha tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu daj. ed. m bolnimu ǀ ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu daj. ed. m grosdu Botrus ǀ ſdai nezhe tjmu daj. ed. m reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor edn ſe h'temu daj. ed. m S: Sacramentu prebliſha ǀ ſe je bil podstopil pojti k'temu daj. ed. m S. Preroku Samvelu ǀ eden k'timu daj. ed. m drugimu je djal ǀ pruti tei daj. ed. ž deshele te oblube ǀ k' tey daj. ed. ž dushi pravi ǀ keha polna kryvizhnih ludy k'tej daj. ed. ž grenki ſmerti obſojenih ǀ preusetnu ſe je bil podstopel h'tej daj. ed. ž Skrinij Boshij perblishat ǀ je poshilal v'shulo h'tei daj. ed. ž nepametni shivini ǀ Iudith je opominala k'tei daj. ed. ž Sueti, inu nuzni pokuri ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu daj. ed. s martvimu truplu ǀ vaſs bo s'tiga reuniga ſvejta h'timu daj. ed. s nebeshkimu veſseliu poklizal ǀ Luna pak je polna ta tož. ed. m shterynaiſti dan ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta tož. ed. m vezhni ogin vurezhi ǀ tiga tož. ed. m ži. punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil ǀ ta nedolshni, ſa tiha tož. ed. m ži. dolshniga, bò mogal vmrejti ǀ Eua kadar je bila tega tož. ed. m ži. praviga Synu porodila ǀ Mojſses je bil sturil to tož. ed. ž skrinjo Boshjo poslatiti ǀ vaſs bode v'to tož. ed. ž paklensko jezho vergal ǀ ta mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato +tož. ed. ž nepokorno ǀ takushnim per Misi tu tož. ed. s pervu mejstu ſo dali ǀ S. Paulus je bil v'tu tož. ed. s Meſtu Athenes prishal ǀ vtu +tož. ed. s Meſtu Rages ǀ po tem mest. ed. m gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ kar je sgubil v'tem mest. ed. m zhaſſu tega ſaurashtua ǀ Vashe trupla gnieio v' tei mest. ed. ž zherni semli ǀ v' tey mest. ed. ž slati Moshtranzi ǀ v'tej mest. ed. ž slati Mohtranzi, katera ſtoy na S. Misi tiga Altarja ſe najde ena takushna arznia ǀ Prerok Danjel nej bil od levu v'tei mest. ed. ž Babilonski iami reſtargan ǀ Hoſanna v' ti mest. ed. ž viſſokuſti ǀ nah po tem mest. ed. s bodezhijm ternu ſe vala ǀ pò tim mest. ed. s meſti Jeriho hodit, inu prangat ǀ v'tem mest. ed. s Mesti Taranto, anno 1531. En Gospud dolgu zhaſsa je neuarnu bolan leſhal ǀ Kadar bi v'ten mest. ed. s mesti eno lushtno komedjo komedianti dershali ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem or. ed. m greshnom, kadar moli ǀ sakaj li po tem or. ed. m semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem or. ed. m dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ je ovarval shpansko deshelo pred to or. ed. ž ſaurashno vojsko teh Samurizou ǀ s'to or. ed. ž nasramno loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ Sto +or. ed. ž ner lepshi tanzhizo ſo bily ogvantani ǀ My ſe hozhemo ſtem +or. ed. s ner bulshem vinom napolniti ǀ en ſam syn je njega laſtni, ta im. dv. m druga dua pak de ſta pankarta ǀ vſy ſo bili v' tejh mest. dv. meistah ſodomi, inu v' Gomori sgoreli ǀ pride v'Rim, kir ty im. mn. m nar grosovitnishi Ajdij ſo regerali ǀ ti im. mn. m povableni samerkajo, da taistim levom sobi ſo bilij polomneni ǀ kateriga nuzh, inu dan tij im. mn. m Chori teh Angelou zhastè ǀ tj im. mn. m gmain ludje pak de njimaio nenuznu Stati ǀ lete ſo bile te im. mn. ž nar vezhi loterze tiga ſvejta ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh rod. mn. ſaurashnikou prelili ǀ Tem ſgublenem je pravi pot prutu desheli tyh rod. mn. isvolenyh ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih rod. mn. Isvolenijh ǀ shibo tijh rod. mn. shtrajfing v'rokah dershi perprauleno ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh rod. mn. nagnuſnih lushtu sapelati ǀ na uogeleiih tiih rod. mn. gaſs ǀ vſi Chori the rod. mn. Angelu ſe ſo veſselili ǀ v' shtazunah tes rod. mn. kupzou ǀ s'teh rod. mn. creatur katere je Bug ſtuaril ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh rod. mn. pravizhnih ǀ per tih rod. mn. ledig nemore prebivat ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem daj. mn. reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ vezh savupal, kakor tim daj. mn. drugem ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm daj. mn. zhistim tij vezhni troshti ǀ ſe oberne h'tem daj. mn. drugim ter pravi ǀ tize shive, ſo k'tem daj. mn. smalanem letele ǀ gauge nej ſo sa te tož. mn. m velike taty, ampaK sa te tož. mn. m maihine ǀ ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te tož. mn./dv. s ſlatke imena Iesus, Maria ǀ voda te tož. mn. ž lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne ǀ v'te tož. mn. ž narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali ǀ Katere G. Bug je postavil regierat te tož. mn. s Krajlestva ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te mest. mn. pravizhneh ǀ v'teh mest. mn. ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti ǀ pred temi or. mn. deshelskimi gologlavi morite ſtati ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy or. mn. pohleunimy ta ner pohleunishi ǀ shpegaio sa timi or. mn. drugimy ǀ eden v' mej timy or. mn. vishishimy Gospudy ǀ s'temy or. mn. negnusnimy gobamy tega greha ſo obdani ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi or. mn. greshnimi ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij or. mn. negnuſnimij gobamij shtrajfal ǀ Bug yh je bil s'timy or. mn. gorezhni Kazhamai oſtraſil ǀ je bila ena slata misa s'timi or. mn. nar shlahtniſhimi kamini shtikana
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
taisti -ta zaim. tisti:
taiſti im. ed. m, kateri shpisha cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ ſo prishli gledat kaj taisti im. ed. m shraj pomeni ǀ tajſti im. ed. m ſlepi zhlovik nam pomeni tiga greshniga zloveka ǀ od tot je tajsti im. ed. m prjgvuor gori priſhal ǀ Taiſti im. ed. m, katerimu dellam, inu nikar teiſti im. ed. m, katerimu nedellam ǀ Nashe meſsu je tuisti im. ed. m Faharon ǀ Nej vezh taiſte im. ed. m nagi Noiaſ ǀ taiſta im. ed. ž dusha bò nepolnila en praſen ſtol v' Nebeſſyh ǀ taista im. ed. ž spisha Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Ti ſi tajſta im. ed. ž isvolena vejza, katera nima obene garzhe tiga greha ǀ Zhudna gvishnu meni naprej pride traiſta im. ed. ž sapuvid ǀ kulikajn daury, ali urat ima taiſtu im. ed. s Nebesku Meſtu ǀ to riſnizo nam hozhe poterdit taistu im. ed. s Perkasajne ǀ tajſtu im. ed. s kralevſtvu je taku shlahtnu ǀ Ta je tuistu im. ed. s velikunozhnu Iagnè ǀ ti ſi tuiſtu im. ed. s gnadlivu ſonzhnu meſtu na hribu ſion ſyſidanu ǀ de bi yh reshil od taiſtiga rod. ed. m nepokoja ǀ v'podobi taistiga rod. ed. m mladenizha ǀ s'taistiga rod. ed. m oljskiga hriba Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti ǀ de bi v'gnadi tuistiga rod. ed. m beliga hudizha oſtal ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte rod. ed. ž ſe nebom lozhel ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste rod. ed. ž nadluge ǀ v'prahu tajſte rod. ed. ž ſemle ǀ vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste rod. ed. ž premajhine mire ǀ ſakaj G. Bug nej bil vſel s' glave, ali s'noge Adamu eno kuſt, inu s'tajſte rod. ed. ž Euo ſtuaril ǀ Absolon mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste rod. ed. ž ſamè govorit ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga rod. ed. s tovarshtva ſdershè ǀ de bi deleshni ratali taistiga rod. ed. s blaga ǀ s'taiſtiga rod. ed. s mejſta s'dusho, inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ gorje ſtutaushenkrat taiſtimu daj. ed. m, katiri neurednu ſe h' tej Sveti miſi perblisha ǀ taistimu daj. ed. m pſu vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ Letu oroshje nuza tajſtimu daj. ed. m, kateri ſe brani ǀ Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu daj. ed. m perblishat ǀ taiſtemu daj. ed. m perglihat ſe nepofliſſash ǀ ſhe ozhitnishi je bil odgovuril taistumu daj. ed. m ǀ tuistimu daj. ed. m belimu hudizhu v'oblizhe pluni ǀ ureden ſe je ſturil v' taiſtimu daj. ed. m prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu daj. ed. m pogoſil ǀ k'taiſtimu daj. ed. m konzu ǀ ima ſlavu s'hishe taiſti daj. ed. ž ſvoij priatelzi dati ǀ stukrat smert voshzhesh taisti daj. ed. ž tuoi shlahti ǀ vſijh potrebah tajſti daj. ed. ž napomozh pride ǀ k'taisti daj. ed. ž ta shkodlivi hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ aKu poprei h'taisti daj. ed. ž ſe neperpravimo ǀ h'taiſti daj. ed. ž shlushbi so prishli skuſi shenkinge ǀ de bi bil uredn h' taiſtimu daj. ed. s koſſilu perpushen biti ǀ hudizh nej bil tebi rekal h'taistimu daj. ed. s prepovedanimu drevu pojti ǀ jeſt morem K'taistimu daj. ed. s tovarstvu pojti ǀ hozhe taiſti tož. ed. m greshni folK pogubiti ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh pred mosham, inu nezh namarash de ſi glih Bug sa taisti tož. ed. m vej ǀ de bi napolnil tajſti tož. ed. m ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ ti ſi v'taisti tož. ed. m greh padla ǀ v'taiſti tož. ed. m shpegu teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ njega pſsij vidio taiſtiga tož. ed. m ži. jelena ǀ taistiga tož. ed. m ži. sholnerja po glavi vudari ǀ oni pukshe naſtavio, meneozh tajſtiga tož. ed. m ži. preſtrelit ǀ bi hotel taiſtga tož. ed. m ži. s' ſvojm Ceſſarskem plajsham sakriti ǀ Vſſadil je Hishni Ozha Bug Vſigamogozhi vinogrod S. katolish karshanke Zerkvi, ter je tajſtigi tož. ed. m ži. ogredil s' plutam ǀ prezej gre en zhebelski pann yskati, v'taistiga tož. ed. m ži. glavo postavi ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto tož. ed. ž pershono toshit ǀ ima taisto tož. ed. ž greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto tož. ed. ž ſalubil ǀ tajsto puſledno tož. ed. ž uro ſo ga opominali de bi imel molit ǀ imash taitſo tož. ed. ž spet Chriſtuſu povernit ǀ de teiſto tož. ed. ž ſamo samore is ſvoje hude, greshne vole napolnit ǀ ſame po ſebi ſte toiſto tož. ed. ž ſodile ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto tož. ed. ž nesramno pershono ǀ v'taiſto tož. ed. ž veliko, inu grosno belesan je bil padil ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto tož. ed. ž globako iamo ǀ Sauraſhniki ſobily taiſtu tož. ed. s Mestu oblegli ǀ taistu tož. ed. s dellu nepogleda, inu nepolona ǀ miſli koku bi mogal vdobit meſſu, inu tajſtu tož. ed. s pezhejne ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu tož. ed. s mejſtu, kir leshy shaz vſyh marter, inu terplejna ǀ drusiga ne dellamo ampaK tuistu tož. ed. s, Kateru naſs ſamore fardamat ǀ nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù tož. ed. s zhastiti ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash tojſtu tož. ed. s skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem mest. ed. m ſe neſmej moshovati ǀ Maria Diviza je imela na taiſtim mest. ed. m hribu pokopana biti ǀ po taistim mest. ed. m potu, po Kateren nam perpele ta lusht ǀ Oh tajſtem mest. ed. m zhaſſu je bila v'taiſtem meſti eniga Goſpa s'preimikam Lopez ǀ v'taistim mest. ed. m skriunim Kotu, v'taisti temmi ſi nazhista bila ǀ de bi v'tajſtem mest. ed. m ſmradu v'zhaſseh yh podushali ǀ v'taiſtem mest. ed. m reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala v' roke Boshje ǀ v'tem iſtim mest. ed. m zhaſsu hozhem jest Ierusalem s'laternami preijskati ǀ na taiſti mest. ed. ž dalni rajshi ǀ ob taisti mest. ed. ž uri botè vidili Nebeſſa odperta ǀ v'taisti mest. ed. ž skrini ſe najde ena arznja sa vſe bolesni ǀ Bug ti ſi respreſtril tvoje velizhaſtvu v'taiſti mest. ed. ž vishi ǀ Eden bò veliku lejt ſydal hisho, de bi sanaprej mogal v'tajſti mest. ed. ž prebivat ǀ ob tuisti mest. ed. ž minuti ǀ vednu je shlishal na taiſtem mest. ed. s mejſti Angele pejti ǀ ſe je troshtal na taiſtim mest. ed. s mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat ǀ v' taistim mest. ed. s trupli, v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca gnade Boshje bo mogla v tajſtim mest. ed. s prebivat ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja prehodisha inu blaga, kakor de bi tvoje isvelizhaine v' taſtim mest. ed. s ſtalu ǀ na tvistim mest. ed. s mejstu Bethel, je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit dua Malika ǀ Achilles Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem or. ed. m oblezhe ǀ s' tajſtem or. ed. m Philosopham ſmo perſeleni ſposnati ǀ ga nepokrijesh s'taistim or. ed. m ſtarim guantam ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam or. ed. m shtima ǀ zhe bote s'taiſtim or. ed. m velikim Dolshnikam na Kolena padli ǀ Sklenem s'tajſtem or. ed. m Exempelnam ǀ sklenem s'taistem or. ed. m lepim navukam ǀ je hotel s'taiſtem or. ed. m ſtudenizam oskerbeti Paſsterje ǀ njega Gospud ie bil dall en cent denarju, de bi imel staistim +or. ed. m kupzhuvati ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo skozhi s' taiſto or. ed. ž te trij shentuavize oshkropij ǀ Prèd taisto or. ed. ž zhudno, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ ſazhnete s' tajſto or. ed. ž shlobedrat, kakor laſtauze ǀ s'taisto or. ed. ž vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha ǀ s'tajſto or. ed. ž bò ſvoje lushte, inu shpaſse imel ǀ njega s'taiſto or. ed. ž lubo noter poloshit ǀ s'tuiſto or. ed. ž pergliho ǀ nekiteri ludje imaio tulikajn blaga, de nevedo kaj s' taiſtem or. ed. s sazheti ǀ prèd taistim or. ed. s Boshjm oblizhom ǀ s'taistim or. ed. s greshnim dellom ǀ njega S. Ime vſta vſameio, s'taiſtim or. ed. s sashentaio, inu preklinaio ǀ s'taistom or. ed. s blagom kateru Bug je tebi poſsodil ǀ Kadar bi taiste im. dv. ž dvej Pershoni, Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ taiſta tož. dv. m dua dny skuſi dar Svetiga Duha ſe je poſtil ǀ taiſti im. mn. m kateri imaio myr pokoj, inu ſrezho lety lahku Boga zhaſtè, inu hualio ǀ gdu ſo taisti im. mn. m kateri kradejo ǀ tajſti im. mn. m pak, kateri krejh, boi, ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ taiſtij im. mn. m, kateri sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize ǀ per njemu ſò ſtali taiſty im. mn. m Sveti Ozhaki, inu Preroki ǀ taiſte im. mn. m ſtebri ſo bily ſreberni ǀ ſe ſo perblishali tuisti im. mn. m zhaſsi ǀ greshni ludje ſò toiſti im. mn. m, kateri resnashaio, opraulaio ǀ vſy tuiſti im. mn. m ludje ſo gluhi ǀ kaj vam taiſte im. mn. ž ſapovedò dershati, inu kaj vam prepovedaio ſturiti ǀ eden taistih rod. mn. je na ſmertni poſteli leshal ǀ od taiſtih rod. mn. Svetih Minihou ǀ aku od taiſtyh rod. mn. zhlovezh dalezh neſtoy ǀ tajſtoh rod. mn. volo dopernashash ǀ kakor ſe doli vſame s'taistih rod. mn. beſsed ǀ vekshi nepameti ſe ne naide kakor je toiſtoh rod. mn. ludy ǀ maihinu tojſtih rod. mn. pak ſo do ſerza shlishali ǀ ta zhlovik bi nemogal od tuistih rod. mn. ſe lozhit ǀ Aku tèhistih rod. mn. denarju eniga sguby ǀ taiſtom daj. mn. nej bil dal ampak pèt kruhou, inu dvej ribij ǀ ſe shpota taiſtem daj. mn., kateri imaio v'hishi smalane ſuoje ſtarishi ǀ dati taiſtim daj. mn. otrokam, kateri ſvoje ſtarishi nesposhtvaio ǀ taistim daj. mn. zhaunarjom je hotel sastopit dati ǀ gorè ſtutaushenkrat tajſtem daj. mn. katere Bug ſapuſtj ǀ bo k' ludem prishal, inu nijh grehe tajſtom daj. mn. odpuſtil ǀ je djal taistom daj. mn., kateri ſo ga troshtali ǀ nikar ſe vezh poverniti h' taiſtam daj. mn. greshnim beſſedam ǀ hudizhy ſo bili toiſtem daj. mn. pokorni ǀ Pridigar je toiſtim daj. mn. pravo resnizo povedal ǀ Poshle klizat te Modre, ter je h' toiſtom daj. mn. dial ǀ zhast, inu hualo toistom daj. mn. ſo pely ǀ od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom daj. mn. dati ǀ je djal tuiſtym daj. mn., kateri ſo njega pregovarjali ǀ tuistim daj. mn. ſamu ſvoi pozhitik naiti ǀ Bug tebe poshle h'taistim daj. mn. v'katere ſi vſelej savupal ǀ kadar pride k'taistim daj. mn. beſsedam ǀ k'taiſtem daj. mn. ſe je bil perſelil en Jud ǀ dokler ne bò taiſte tož. mn. m Malike s'hishe vergel ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte tož. mn. m je kuhal, inu jedel ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste tož. mn. m shtrike, inu ketene restargal ǀ kaj menish de bom tajſte tož. mn. m shlake, inu rane s'tvoyh rouk vſel ǀ Tajste tož. mn. m sheble is Katerimi je bil na Chrish perbit tulikain shtimajo ǀ Mashniki ſo tebe od grehou odveſali, bosh supet v'taiste tož. mn. m ſe samotal ǀ Katere je G. Bug poprej odlozhil, teiſte tož. mn. m je on tudi poklizal ǀ Leu pak pomeni tuiſte tož. mn. m, kateri ſo hude nature ǀ vſe taiſte tož. mn. ž spishe G. Bug ym je dal ǀ taiste tož. mn. ž salublene mislij imejti ǀ sazhne pokushat tajſte tož. mn. ž nesnane shpishe ǀ taiſtè tož. mn. ž lushti, katere jeſt tebi dam ǀ nekadaj je bila navada taiſta tož. mn. s kulla seshgati ǀ de ſi lih dobra della dopernashajo, vener s'kusi taista tož. mn. s G. Bogu dopasti neyshzhejo ǀ taiſte tož. mn. ž/s mertua trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste tož. mn. ž vſe vashe vupajne postavite ǀ je bil v'taiſte tož. mn. ž Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ Kakor eniga s'Kusi taiste tož. mn. ž/s Nebeſhke vrata noter poſtè ǀ teiſta tož. mn. s reuna trupla videozh ǀ imaio na njegove pushtobe gledat, inu po taistih mest. mn. piſsat ǀ v' taiſtih mest. mn. offrah ſe je ſpozhitala martra ǀ po taiſtyh mest. mn. en taku velik apetit imaio ǀ po tajstih mest. mn. lujtrah je gori shla ǀ de bi njega grèshni jesik imel v'taistih mest. mn. S. Ranah oprati ǀ ſe je bila ſeſtarala v'tajſtih mest. mn. ǀ zhlovek volnu ſe v'tajſtyh mest. mn. sadarshi ǀ kadar bi lonzou nebilu, de bi v'taiſtih mest. mn. kuhali ǀ njega S: Rane kushouati, inu v'taisteh mest. mn. vashe grehe oprati ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi or. mn. shtimala ǀ vaſs bodo sfarili s' taistimi or. mn. beſsedami s'katerimi ſo nekadaj zholnarij sfarili Iona Preroka ǀ tudi ſe bo dopolnilu nad taistimy or. mn., kateri tulikajn krat na milost Boshjo preusetnu greshè ǀ sdaj v' vſoseski vſy s' perſtam sa taiſtimy or. mn. kasheio ǀ kateriga Syn Boshy na semli je bil ſturil s' taiſtomi or. mn., kateri Nebeſſa ſo sheleli kupit ǀ de bi ſvojo pravizo, inu miloſt na taiſtmy or. mn. iskaſali ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy or. mn. lubesnivimy beſsedamy ǀ s'taistimi or. mn. beſsedamy ǀ s'taiſtimi or. mn. kluzhy mu bò to paklensko kouazhio adprel ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs vpregil, inu s'taiſtimy or. mn. voſil ǀ S. Klenem s'taisimi or. mn. beſsedami
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
takovšen -šna zaim. takšen:
takushen im. ed. m je konz tiga shivenia ǀ bo en takushin im. ed. m potreſs de semla bo Kakor shiba ſe trèſla ǀ en tatushen im. ed. m bi tardeshi ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ takushna im. ed. ž shlahta malu bo mogla pomagat ǀ takushniga rod. ed. m poſla ene ure per hishi bi nedarshali ǀ takuſhniga rod. ed. m offra n'hozhe imeti ǀ nihdar takushne rod. ed. ž neſrezhe nej ſmo zhakali ǀ Kadar bo Kai takushniga rod. ed. s imel ǀ takushen tož. ed. m trosht ſo pozhutili ǀ taiſta shena ſvimu moſſu en takushin tož. ed. m shpot je ſturila ǀ obena ſtuar nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen tož. ed. m ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ drivu, Kateru en takushn tož. ed. m hud ſad perneſse ǀ takushniga tož. ed. m ži. hudobniga ſynu imaio s'kamejnom poſſuti ǀ Kadar bi nashe vpajne poſtavili v'takushniga tož. ed. m ži. Nebeſhkiga Dobrutliviga Ozheta ǀ Gdu je bil dall takushno tož. ed. ž muzh temu mladimu Sampſonu ǀ vſvojh uſtah takuſhno tož. ed. ž ſlatkust je pozhutil ǀ ſama ſebe, inu naſs v'takushna tož. ed. ž revo perpravi ǀ kei bo nashal takushnu tož. ed. s tardu oblazhilu ǀ kej bo nashal tukushnu tož. ed. s oroshje ǀ vy ob takushnim mest. ed. m reunim zhaſsu ſe morite ſmejati ǀ v' takushni mest. ed. ž vishi zhast, inu hualo ſi sashlushil ǀ ſe ij perkashe v'takushni mest. ed. ž gardi podobi ǀ ſe v'takuſhni mest. ed. ž vishi lubio de edn timu drugimu gnado Boshjo, inu tu Isvelizhejne voshio ǀ vtakushni +mest. ed. ž vishi nikar Boga, temuzh hudizha hualite ǀ v'taKushnim mest. ed. s terpleniu ǀ s'takushnim or. ed. m shpotam je mogla s'hishe pojti ǀ obarnaſs G. Bug pred takushno or. ed. ž nepokorshino ǀ obeden nej s'takushno or. ed. ž zhastiò v'Nebu prishal ǀ stakushno +or. ed. ž molitvo ſe nesashlushi Nebu ǀ Takushni im. mn. m Prasniki meni ne dopadeio ǀ takuſhni im. mn. m nebodo polonani ǀ Oh nesrezheni, inu preprosti takshni im. mn. m ludje ǀ takushne im. mn. ž dushe ſo ſmerdezhe ǀ takushna im. mn. s della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha ǀ kulikain takushnih rod. mn. ſe naide, kateri cellidan per misi sydè ǀ kulikain ſe takushneh rod. mn. ludij najde ǀ malu takuſhnih rod. mn. ſe najde ǀ huala Bogu, takusnih rod. mn. neurednih MashniKu v'naſhi desheli ſe nenajde ǀ takushnim daj. mn. per Misi tu pervu mejstu ſo dali ǀ Tem takushnem daj. mn. ſe bo godilu, kakor Galaoditerjom ǀ ſam G. Bug h'takushnim daj. mn. govorij ǀ G. Bug taKuſhne tož. mn. m ludy, Kateri shpegaio sa timi drugimy n'hozhe imeti ǀ takushne tož. mn. ž pokure naloshj, katere nej mogozhe dopernesti ǀ obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne tož. mn. ž norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ ona takoshne tož. mn. ž misli ima ǀ Bug ga saguisha de s'kusi njega bo zhudedeſha takushna tož. mn. s delal ǀ V' takushnih mest. mn. velkih grehah ǀ naſs videozh s'takushnimi or. mn. revami obdane Zapisi, ki kažejo na takšen, so nastali po moderni vokalni redukciji iz takušen, slednje pa iz takovšen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
tolih m bodalo:
sdere tolih tož. ed. ter nanaglim Godolia per miſi okuli permeſe (V, 162) ← srvnem. tollich, dollich ‛bodalo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
trideseti -ih in nepreg. štev. trideset:
V' tem lejti 1583. Trydeſeti im. mn. Bolnikou veni hishi mozhuu bolni ſò leshali ǀ Ti Adam ozha tih zhloveku ſturi rajtingo od devetſtu, inu trideſseti rod. mn. lejt ǀ trydeſſeti tož. mn. mertvih ſi oshivil ǀ ſtu inu drydeſſeti tož. mn. riht je na miſi vidil ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti tož. mn. Krajlevſtvy ǀ trij, inu trijdeſseti tož. mn. lejt sueſtumu je imela strezhi ǀ pret trydesetmy or. mn. lejti ſim bila ſnoſſila
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
trije tri štev. trije:
trye im. mn. m ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti ǀ V'tem mejſti Bononia trije im. mn. m purgarij ſo na miſi eniga kuhaniga capuna imeli ǀ trje im. mn. m Studenti ſo vkupaj veni poſteli leshali ǀ katere oblaſt inu muzh ſo ſpoſnali ty terje im. mn. m krajli ǀ noter prideio try im. mn. m strashni hudizhi ǀ letij trij im. mn. m s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni ǀ lete try im. mn. ž Perſone ozha, syn, S: Duh, en ſam Bug, v'minuti pozhetja Marie Divize ſo bilij sklenili ǀ koku tu more biti de je en ſam Bug, inu vener ſo Trij im. mn. ž Pershone ǀ try im. mn. s leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij im. mn. s sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale ǀ suetust unijh treh rod. mn. mladenizhu ǀ NA SVETIH TRYEH rod. mn. KRAILOV DAN ǀ folsh prizhat je ena velika nespodobnoſt, katera trem daj. mn. pershonam shkodi ǀ try tož. mn. m zegle pod glavo mu deneio ǀ ſe taku opijesh de trij tož. mn. m dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ vſak dan mu imaio try tož. mn. ž shpishe poſlati ǀ taku trij tož. mn. ž S. Maſhe ſporedaj shlishi ǀ Indianarij try tož. mn. s cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio ǀ trij tož. mn. s cella lejta je leshala, inu martro tega poroda terpela ǀ zhestrij +tož. mn. s cela leta li ene ſame caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ v' teh tryeh mest. mn. vishah ſe pohujshaine da ǀ v' treh mest. mn. vishah po uſot ſe najde ǀ v' tréh mest. mn. zerkuah ǀ NA PERVO NEDELO PO S.S. TRIIEH mest. mn. KRAILIH ǀ v'treh mest. mn. vishah ǀ oblubio v'trjeh mest. mn. dneih dellu ſturiti ǀ ta Angel mu ſe je bil perkasal s'tremi or. mn. shibamy ǀ S' temy Tremy or. mn. shtrajfingi G. Bug gaishla vezhkrat ta greshni ſvejt ǀ mati s'tremij or. mn. hzheramy ie v'hishi bila
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
trumfati -am nedov. kvartati:
sdaj je zhaſſ lebat, trunfat nedol., pyanzhovat ǀ shteri ure per miſi ſidite, inu trumffate 2. mn. ǀ vſak dan je trunfal del. ed. m, inu lebal ǀ s'mojm blagom bi lebali, inu trunfali del. mn. m ǀ praſnik nej poſtaulen, de bi ſe goſtili, trumffali del. mn. m, inu quartali ← star. nem. trumpfen ‛kvartati’ (16.–17. stol.) iz Trumpf ‛igralna karta’ ← lat. triumphus ‛zmagoslavni sprevod, zmaga’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
tùga -e ž žalost, bolečina: Da me ne zadisi 'zaloſzt ni tuga BKM 1789, 364; I te je ſzen, placs, i tuga SŠ 1796, 118; Radoszt i tuga ga misi KAJ 1870, 56; I bár radoszti i tuge nepovê, Vidi jo Bôg KAJ 1870, 71; Oſztavte vörni krscseniczi, Vase túge ino 'saloſzti SŠ 1796, 21
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
umazan -a prid. umazan:
vus umasan im. ed. m, inu reſtargan, kakor en sviniar k' miſi ſedesh ǀ en kuhar vus okaden, inu oſſmujen, s' shupo oblit, s' moſtio umaſan im. ed. m je vezh velal, kakor en Philoſophus ǀ boſſa inu vſa reſtargana, ſaflikana inu umaſana im. ed. ž je hodila ǀ zhe bo eden kaj umasaniga rod. ed. s puſtil ǀ mosh puſtj en umasan tož. ed. m lonz ǀ najde tajſti lepi peld vus vmasan tož. ed. m, inu pozhezhikan ǀ pride v' kuhanio, najde ta umasani tož. ed. m dol. mosher ǀ perpeleio Iſidoro taku umaſano tož. ed. ž, de Nune ſe ſo ſramovale ǀ kadar videm eno vbogo, reſtargano, ſaflikano, boſsò, umaſono tož. ed. ž, ſirotizo ǀ s' ſvojm umasanem or. ed. m, inu reſtarganem gvanti je bil k' miſi ſedil ǀ s'eno vmaſano or. ed. ž rutto njega svetle ozhij so bilij saveſali ǀ ſo vſy vmasani im. mn. m, oſmojeni ǀ na mejſti ſtarih bandier imamo nashe umaſane tož. mn. m firtohe ǀ s' krivavimi, inu umasanimi or. mn. rokamij bi vaſs hotu objeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
usesti se [usẹ́sti se usẹ̑dem se]
dovršni glagolusesti se
PRIMERJAJ: usesti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
užiti užijem dov. užiti, zaužiti:
imaio tulikain shpishe vshiti nedol. kulikajn je potrebnu sa nyh shiuleine ǀ Je hudu ſnamine kadar en bolnik n'hozhe enu majhinu grenko arznio vſhiti nedol., de bi ſdravil ǀ Svetu Reshnu Telu ſe je podſtopil v' ſourashtvi ushiti nedol. ǀ ti ſe varvash teh shkodlivih shpish, celli dan neushyesh +2. ed. s'en vinar urednoſti ǀ katiri pak leto Sveto shpisho vshje 3. ed., bo do vekoma shivil ǀ vſe kar ushie 3. ed. ſe v' ſtrup preoberne ǀ zhe pak v' grehi ſe vshije 3. ed. je shkodliu ǀ Kadar pak neurednu, inu greshnu edn vshie 3. ed. tu S. Rus. T. ǀ kadar ſe zhastij inu moli, ali pak vſhije 3. ed., ſad te gnade Boshje nam perneſe ǀ kateriga vſak dan na shpisho naſhiga shivota vſhyemo 1. mn. ǀ Svetu Reshnu Telu ſturj de ratamo tu kar vshiemo 1. mn. ǀ ſo bile en ſpomin Svetiga Reshniga Teleſſa, kateru ob veliku Nozknim zhaſſu ty verni karsheniki vshieio 3. mn. ǀ kateri vrednu vshijeio 3. mn. ta S: Sacrament ǀ v'ſpumladi arznje vshyeio 3. mn., inu shilo odpreio ǀ vshite vel. 2. mn. s' pravo andohtio, s' zhiſtim ſerzam ta Sveti Sacrament ǀ ſe najdem per Chriſtuſu Jesusu, kateriga po goſtim ſim vshil del. ed. m v' tem Svetem Sacramenti tiga Altaria ǀ kakor je bil to arznio vſhil del. ed. m, prezei je bil osdravil ǀ Judesh Iskariot pak dokler neurednu je bil ushil del. ed. m, to vezhno ſmert je sadubil ǀ vari ti mene, de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil, inu tebe v' S. Rus. T. neurednu neushil +del. ed. m ǀ ſim bila ſnoſſila, inu eno arznio vshila del. ed. ž ǀ per tej S. Misi bote nashli, inu vſhili del. mn. m to nar zhudnishi, inu nar shlahtnishi spisho S. Rus. T. ǀ proſſitega de bi Sveti Sacrament urednu vshili del. mn. m ǀ po tem kir ſo vſy sadoſti ushili del. mn. m, je taiſtom tulikajn Kruha oſtalu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
vadlja -e ž stava:
Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle tož. mn. metal ǀ Medved je lete nature, de s'zhlovekam ſe rad jegra, objema, inu sa vadle tož. mn. mejzhe ǀ Vdòvizi, inu hlapzhizhi, dekelze, inu Vduve ſo h'tej miſi ſa vadle tož. mn. tekli ǀ teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite, inu sa valde tož. mn. dirjete
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
vdovec -vca m vdovec:
zhe vſamem vdoviza tož. ed. otrozy te perve shene, bodo moja ſmert ǀ Vdòvizi im. mn., inu hlapzhizhi, dekelze, inu Vduve ſo h'tej miſi ſa vadle tekli ǀ miſa pomeni ſakonski ſtan, v'kateriga ſtopit taku mozhnu sheljè vdovizi im. mn., inu uduve, hlapzhizhi, inu deklizhe ǀ Sdaj morem potroshtat Vudovize tož. mn., inu Vudove
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
vkupaj prisl. skupaj:
do terde nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio ǀ vſy vkupaj ſo Zhast, inu hualo peyli nyh Krajlizi ǀ kaj s'ene beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ ukupaj per eni misi sta jedla ǀ Psalmist David poklizhe vukupaj svoje otroke ǀ cello drushbo Nebesko bò poklizal vkupej ǀ vſaj mertua bomò vkuppaj leshala ǀ Sdaj S. Bernardus klizhe vukupai vſe greshnike, inu greshnize ǀ ta Malik Dagon, inu ta Arca, ali skrjnia tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho ǀ ſo ukuppaj tekli ǀ ukupai poſtavite ponove, inu rashne ǀ Judauska Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila h' Caiphesu ǀ Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko ǀ Eden per fas, & nefas v'kupaj blagu ſpraula ǀ mij pak Nem. Nem. danaſs hozhemo vſi vhupaj savupiti ǀ Nevèm kai ſi v' kupaj imata ǀ ſvojga kojna je v'gostje povabil, inu per eni misi vkapaj ſo jedla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
zeselj m, F
3,
discubitorius, -ÿ, en
ẛeſſil ẛa te ſtare;
discumbere, per miṡi ſedéti, k'miṡi ſeſti v'en
ſèſſel;
discumbitur, ſe doli k'miṡi ſede v'en
ẛèſſel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.