polzéti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kje / kod /od kod
Iz nosu (mu) je polzela svečka.
2.
v zvezi polzeti iz rok, med prsti kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z koga/česa / med kom/čim kje / kod /od kod
Ribe (ji) polzijo iz rok.
3.
čustvenostno, preneseno kaj počasi časovno odmikati se
Dnevi (mu) kar polzijo /kot jara kača/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024