mladénič -a m (ẹ̄) - 1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: vse mladeniče so poklicali k vojakom; zasnubil jo je črnolas mladenič; lep, postaven mladenič
- 2. doraščajoča oseba moškega spola: nesrečo je povzročil neznan mladenič; dolgolas mladenič; sedemnajstleten mladenič; ekspr.: taki mladeniči nam ne bodo ukazovali; rosni mladeniči
● ekspr. jezni mladenič kdor z nastopi v javnosti izraža odklonilen odnos do obstoječih razmer, norm; ekspr. večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
eféb -a m (ẹ̑) - 1. pri starih Grkih mladenič svobodnega rodu, star okoli 18 let: efebi in dečki
- 2. knjiž., ekspr. zelo lep mladenič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
dojemljív -a -o prid. (ī í) - 1. ki hitro dojema: dojemljiv človek / bister, dojemljiv duh
// knjiž., navadno v zvezi z za dovzeten, sprejemljiv: nekateri učenci niso dojemljivi za vzgojne ukrepe / mladenič je bil za lepoto močno dojemljiv - 2. ki se da dojeti: njegova poezija je težko dojemljiva; čutno dojemljive stvari / to mu je treba prikazati na dojemljiv način
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
jézen -zna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) - 1. ki je v stanju jeze: s prijaznimi besedami je pomiril jezne ljudi; zdaj raje molči, ker si jezen; bil je hudo, zelo jezen, ker je zamudil; jezen je odšel; jezen kot gad; ekspr. jezen je, da kar piha zelo je jezen
// pes je jezen razdražen
// nav. ekspr. ki izraža, kaže jezo: jezni pogledi; prestrašiti se jeznih besed / jezna užaljenost - 2. v povedni rabi ki ima negativen, odklonilen odnos do koga: že dolgo je jezen name in ne govoriva; jezen je na kolege zaradi obrekovanja; jezen je na starše, ker so z njim prestrogi; ekspr. jezen je na ves svet / jezen je na kriminalke, na stripe
- 3. knjiž., ekspr. silovit, divji: skočiti v jezne valove; jezni viharji
- 4. knjiž., ekspr. neugoden, hud: jezni časi / jezna sreča
● ekspr. jezni mladenič kdor z nastopi v javnosti izraža odklonilen odnos do obstoječih razmer, norm
jézno prisl.: jezno se držati; jezno gledati, govoriti, hoditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
véčen -čna -o prid. (ẹ̄) - 1. ki obstaja brez začetka in brez konca: materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje / v krščanstvu večna ljubezen, modrost ljubezen, modrost kot božja lastnost, ki nima ne začetka ne konca
- 2. ki obstaja brez konca: nobena stvar na svetu ni večna / v krščanstvu: posmrtno večno trpljenje, veselje; duša ima večno življenje / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; večna luč naj mu sveti
- 3. katerega obstajanje traja časovno neomejeno in brez prekinitve: večno spreminjanje vsega, kar je / v pravljicah tam je večna pomlad / večni led, sneg led, sneg, ki stalno pokriva površje zemlje
// ekspr.: živeti v večnem strahu; biti v večnih denarnih težavah - 4. veljaven in isti v vseh časih: večni zakoni narave; večna resnica; večna načela
- 5. nav. ekspr. ki traja do konca življenja, obstajanja koga: spominjati se koga z večno hvaležnostjo; obljubiti si večno ljubezen, zvestobo / sporazum o večnem prijateljstvu med državama / v osmrtnicah ohranili ga bomo v večnem spominu / ostati komu večni dolžnik
- 6. ekspr. ki se večkrat pojavlja in je neprijeten, zoprn: večni opomini, prepiri; večno čakanje
- 7. ekspr. ki dolgo, trajno ohranja svojo lastnost, dejavnost: on je večni nemirnež, nezadovoljnež; postal je njen večni spremljevalec / večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu; večni študent kdor dolgo časa študira; večni ženin fant, ki se kljub večkratnim nameram še ni poročil; knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu
// v povedni rabi: ti čevlji so večni nepričakovano dolgo ohranjajo svoje lastnosti, uporabnost; gore so večne
● ekspr. za (vse) večne čase se mu je zameril za zmeraj; vznes. leči k večnemu počitku umreti; vznes. položiti koga k večnemu počitku pokopati ga; vznes. spati večni sen biti mrtev; star. zvoniti večno luč avemarijo; šalj. lovec se je preselil v večna lovišča umrl; ekspr. večno mesto Rim; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti
♦ geogr. ločnica večnega snega; rel. večni ogenj pekel; večni sodnik Bog kot sodnik; Bog je večen Bog obstaja izven časa in je v vseh časih isti; večna kazen ali večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti; večna luč luč, ki neprestano gori pred tabernakljem; narediti večne zaobljube zaobljube za vse življenje; šah. večni šah šah, ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi
véčno prisl.: večno dela, se jezi; biti večno nezadovoljen; večno zelena dolina; sam.: v življenju ni nič večnega; na večno se ne bo mogel skrivati večno; za večno oditi v tujino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nečímrn -a -o prid. (ī) - 1. ki si prizadeva vzbuditi občudovanje, pozornost: nečimrn mladenič; tako je nečimrna, da se večkrat na dan preobleče / nečimrno vedenje
- 2. star. ničvreden, ničev: skrb za nečimrne stvari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nèrazúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) - 1. ki nima razuma, pameti: razumna in nerazumna bitja
// ki mu manjka razuma, pameti: ne bi si mislil, da so tako okorni in nerazumni / gledal ga je z velikimi, nerazumnimi očmi - 2. nerazsoden, nespameten: mlad, še nerazumen mladenič / nerazumno dejanje, ravnanje / evfem. kdo bo poslušal to nerazumno govorjenje neumno
- 3. star. ki se mu ne da ugotoviti pomen; nerazumljiv: mrmra nerazumne besede / nagovoril ga je v njemu nerazumnem jeziku
nèrazúmno prisl.: nerazumno gledati; ne ravnaj tako nerazumno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
rôsen stil. rosán -sna -o stil. -ó prid. (ó ȃ ó) - 1. nanašajoč se na roso: rosna trava; rosno grmovje / rosen travnik; čevlje je imel rosne / rosno jutro; pesn. rosni hlad / rosna kaplja / rosno okno / rosne oči solzne; rosno čelo potno, znojno
♦ agr. rosne korenine korenine, ki poženejo iz žlahtnega dela cepljene rastline, zlasti vinske trte - 2. ekspr. mlad, neizkušen: rosen mladenič; rosna deklica / rosna mladost; šestnajst let, to so rosna leta zgodnja mladost; rosno navdušenje mladostno
rôsno tudi rosnó prisl.: rosno se bleščati, svetlikati
● evfem. ni več rosno mlad je že nekoliko starejši; ekspr. rosno mlada dekleta zelo mlada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
streménka -e ž (ẹ̑) - 1. nekdaj trak, pasek na robu ozkih hlačnic za čez čevelj: iz kočije je stopil mladenič v belih hlačah s stremenkami
- 2. redko jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo; stremenica: učil ga je, kako je treba zajahati s kratkimi stremenkami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
vratolómen -mna -o prid. (ọ̄) ekspr. - 1. zaradi možnosti zloma vratu smrtno nevaren: vratolomen skok / vratolomne letalske vaje / vratolomne steze, stopnice zelo strme
● ekspr. vratolomni skoki cen zelo veliki; ekspr. vratolomna hitrost zelo velika, smrtno nevarna - 2. pretirano drzen, nepremišljen: vratolomen mladenič
vratolómno prisl.: vratolomno voziti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
zóren1 -rna -o prid., zórnejši (ọ̄) - 1. nanašajoč se na zoro: zorna svetloba / nad travniki je ležala zorna meglica jutranja
// star. zgodnji: zorna pomlad; zorno jutro / zorna mladost
♦ rel. zorna maša prva maša na božič - 2. star. mladostno svež in lep: zorni mladenič / dekličin zorni obraz
// svetel, jasen, čist: zorni dnevi mladosti; zorna modrina / zorna bodočnost
zórno prisl.: lica se ji zorno bleščijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
golopŕs -a -o prid. (ȓ r̄) nav. ekspr. ki ima gole, nepokrite prsi: vojščaku v šlemu in oklepu se je postavil nasproti goloprs junak / odprava je najela skupino goloprsih nosačev / suhljat, goloprs mladenič ki ima gole, neporaščene prsi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
mládec -dca m (ȃ) - 1. star. mladenič, fant: tudi tega mladca ne mara; četa krepkih mladcev; premeril jo je od nog do glave kakor mladec
- 2. pred drugo svetovno vojno član skupine skrajno desno usmerjenih dijakov in študentov: stražarji in mladci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
mladín -a m (ȋ) - 1. zastar. mladenič, fant: stari so se jezili na lahkomiselne mladine
- 2. ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja pripadnik naprednejšega, navadno mlajšega rodu: nasprotja med mladini in starini v slovenskih strankah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
mladínec -nca m (ȋ) - 1. član mladinske organizacije: progo so gradili mladinci; kongresa so se udeležili mladinci iz vse republike; v akciji sodelujejo pionirji in mladinci
- 2. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od štirinajst do osemnajst let: nastop članov in mladincev
- 3. publ. mladenič, fant: mladinci se želijo čimprej osamosvojiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
otročè -éta s (ȅ ẹ́) - 1. ekspr. otrok, navadno droben, majhen: otroče v naročju je zajokalo; otročeta so bežala pred njim; obnašal se je kakor otroče osmih let
- 2. slabš. mladenič, fant: spravi svoj meč, otroče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
upásti upádem dov., stil. upàl upála (á ā) - 1. dobiti nižjo gladino: reka je upadla / po nevihti je voda kmalu upadla
// zaradi izgube zraka, vode postati nižji, gostejši: sneg je čez dan upadel; pazi, da testo ne upade se sesede; oteklina mu je nekoliko upadla uplahnila
// pri kuhanju jagodičje upade - 2. postati po obsegu manjši zaradi hujšanja, manjše čvrstosti: lica so mu upadla; trebuh mu je upadel / oči so jim upadle od lakote so se jim udrle
- 3. priti na nižjo stopnjo
- a) glede na intenzivnost, jakost: glas mu je upadel / fantu je upadel pogum; sla po jedi jim je upadla; začetna vnema je kmalu upadla
- b) glede na obseg dejavnosti, kvaliteto: trgovina je v takih razmerah upadla / umetnost v tem času upade
- c) glede na količino: izvoz je upadel / število prošenj je v primerjavi z lanskim letom upadlo / povpraševanje po leposlovju je upadlo
- č) glede na možni razpon: moč orkana je upadla
● ekspr. ob njegovem pogledu mu je beseda upadla ni imel več poguma govoriti; ekspr. srce vam ne sme upasti ostati morate pogumni
upádel -dla -o: bledi in upadli obrazi jetnikov; upadla reka; upadla lica
upáden -a -o zastar. upadel: bled in upaden mladenič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
alójzijevski -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju: alojzijevski mladenič / iron. njegova mladost ni bila alojzijevska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
apólonski -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Apolonu: mladenič apolonske rasti // redko apoliničen: apolonski in dionizični tip
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
dolgínast -a -o [u̯g] prid. (ȋ) ekspr. zelo velik in suh: dolginast mladenič, vojak;
ta otrok je tako čudno dolginast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
montgómeri tudi montgómery -ja [-ri] m (ọ̑) obl. športni moški plašč s pasom, epoletami in velikim ovratnikom: mladenič v montgomeriju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nèizkúšen tudi nèskúšen -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki mu manjka izkušenosti, izkušenj: bil je neizkušen mladenič / neizkušen lovec; neizkušen mlad zdravnik / v vožnji z avtomobilom je bil še neizkušennèizkúšeno tudi nèskúšeno prisl.: govoril je zelo neizkušeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sanjárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanjarje ali sanjarjenje: sanjarski mladenič;
bil je sanjarske narave / sanjarsko pričakovanje srečesanjársko prisl.: sanjarsko gledati, govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
zanosít -a -o prid. (ȋ) zastar. zanosen: zanosit mladenič / zanosit govor; zanosite besedezanosíto prisl.: zanosito peti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
adónis -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
mladénec -nca m (ẹ̄) zastar. mladenič, fant: lep in delaven mladenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.