mladénič -a (ẹ̄) 
  1. 1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: vse mladeniče so poklicali k vojakom; zasnubil jo je črnolas mladenič; lep, postaven mladenič
  2. 2. doraščajoča oseba moškega spola: nesrečo je povzročil neznan mladenič; dolgolas mladenič; sedemnajstleten mladenič; ekspr.: taki mladeniči nam ne bodo ukazovali; rosni mladeniči
    ● 
    ekspr. jezni mladenič kdor z nastopi v javnosti izraža odklonilen odnos do obstoječih razmer, norm; ekspr. večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

eféb -a (ẹ̑) 
  1. 1. pri starih Grkih mladenič svobodnega rodu, star okoli 18 let: efebi in dečki
  2. 2. knjiž., ekspr. zelo lep mladenič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dojemljív -a -o prid. (ī í) 
  1. 1. ki hitro dojema: dojemljiv človek / bister, dojemljiv duh
    // knjiž., navadno v zvezi z za dovzeten, sprejemljiv: nekateri učenci niso dojemljivi za vzgojne ukrepe / mladenič je bil za lepoto močno dojemljiv
  2. 2. ki se da dojeti: njegova poezija je težko dojemljiva; čutno dojemljive stvari / to mu je treba prikazati na dojemljiv način

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

jézen -zna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. ki je v stanju jeze: s prijaznimi besedami je pomiril jezne ljudi; zdaj raje molči, ker si jezen; bil je hudo, zelo jezen, ker je zamudil; jezen je odšel; jezen kot gad; ekspr. jezen je, da kar piha zelo je jezen
    // pes je jezen razdražen
    // nav. ekspr. ki izraža, kaže jezo: jezni pogledi; prestrašiti se jeznih besed / jezna užaljenost
  2. 2. v povedni rabi ki ima negativen, odklonilen odnos do koga: že dolgo je jezen name in ne govoriva; jezen je na kolege zaradi obrekovanja; jezen je na starše, ker so z njim prestrogi; ekspr. jezen je na ves svet / jezen je na kriminalke, na stripe
  3. 3. knjiž., ekspr. silovit, divji: skočiti v jezne valove; jezni viharji
  4. 4. knjiž., ekspr. neugoden, hud: jezni časi / jezna sreča
    ● 
    ekspr. jezni mladenič kdor z nastopi v javnosti izraža odklonilen odnos do obstoječih razmer, norm

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

véčen -čna -o prid. (ẹ̄) 
  1. 1. ki obstaja brez začetka in brez konca: materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje / v krščanstvu večna ljubezen, modrost ljubezen, modrost kot božja lastnost, ki nima ne začetka ne konca
  2. 2. ki obstaja brez konca: nobena stvar na svetu ni večna / v krščanstvu: posmrtno večno trpljenje, veselje; duša ima večno življenje / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; večna luč naj mu sveti
  3. 3. katerega obstajanje traja časovno neomejeno in brez prekinitve: večno spreminjanje vsega, kar je / v pravljicah tam je večna pomlad / večni led, sneg led, sneg, ki stalno pokriva površje zemlje
    // ekspr.: živeti v večnem strahu; biti v večnih denarnih težavah
  4. 4. veljaven in isti v vseh časih: večni zakoni narave; večna resnica; večna načela
  5. 5. nav. ekspr. ki traja do konca življenja, obstajanja koga: spominjati se koga z večno hvaležnostjo; obljubiti si večno ljubezen, zvestobo / sporazum o večnem prijateljstvu med državama / v osmrtnicah ohranili ga bomo v večnem spominu / ostati komu večni dolžnik
  6. 6. ekspr. ki se večkrat pojavlja in je neprijeten, zoprn: večni opomini, prepiri; večno čakanje
  7. 7. ekspr. ki dolgo, trajno ohranja svojo lastnost, dejavnost: on je večni nemirnež, nezadovoljnež; postal je njen večni spremljevalec / večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu; večni študent kdor dolgo časa študira; večni ženin fant, ki se kljub večkratnim nameram še ni poročil; knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu
    // v povedni rabi: ti čevlji so večni nepričakovano dolgo ohranjajo svoje lastnosti, uporabnost; gore so večne
    ● 
    ekspr. za (vse) večne čase se mu je zameril za zmeraj; vznes. leči k večnemu počitku umreti; vznes. položiti koga k večnemu počitku pokopati ga; vznes. spati večni sen biti mrtev; star. zvoniti večno luč avemarijo; šalj. lovec se je preselil v večna lovišča umrl; ekspr. večno mesto Rim; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti
    ♦ 
    geogr. ločnica večnega snega; rel. večni ogenj pekel; večni sodnik Bog kot sodnik; Bog je večen Bog obstaja izven časa in je v vseh časih isti; večna kazen ali večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti; večna luč luč, ki neprestano gori pred tabernakljem; narediti večne zaobljube zaobljube za vse življenje; šah. večni šah šah, ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nečímrn -a -o prid. (ī) 
  1. 1. ki si prizadeva vzbuditi občudovanje, pozornost: nečimrn mladenič; tako je nečimrna, da se večkrat na dan preobleče / nečimrno vedenje
  2. 2. star. ničvreden, ničev: skrb za nečimrne stvari

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nèrazúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) 
  1. 1. ki nima razuma, pameti: razumna in nerazumna bitja
    // ki mu manjka razuma, pameti: ne bi si mislil, da so tako okorni in nerazumni / gledal ga je z velikimi, nerazumnimi očmi
  2. 2. nerazsoden, nespameten: mlad, še nerazumen mladenič / nerazumno dejanje, ravnanje / evfem. kdo bo poslušal to nerazumno govorjenje neumno
  3. 3. star. ki se mu ne da ugotoviti pomen; nerazumljiv: mrmra nerazumne besede / nagovoril ga je v njemu nerazumnem jeziku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rôsen stil. rosán -sna -o stil. -ó prid. (ó ȃ ó) 
  1. 1. nanašajoč se na roso: rosna trava; rosno grmovje / rosen travnik; čevlje je imel rosne / rosno jutro; pesn. rosni hlad / rosna kaplja / rosno okno / rosne oči solzne; rosno čelo potno, znojno
     
    agr. rosne korenine korenine, ki poženejo iz žlahtnega dela cepljene rastline, zlasti vinske trte
  2. 2. ekspr. mlad, neizkušen: rosen mladenič; rosna deklica / rosna mladost; šestnajst let, to so rosna leta zgodnja mladost; rosno navdušenje mladostno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

streménka -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. nekdaj trak, pasek na robu ozkih hlačnic za čez čevelj: iz kočije je stopil mladenič v belih hlačah s stremenkami
  2. 2. redko jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo; stremenica: učil ga je, kako je treba zajahati s kratkimi stremenkami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vratolómen -mna -o prid. (ọ̄ekspr.  
  1. 1. zaradi možnosti zloma vratu smrtno nevaren: vratolomen skok / vratolomne letalske vaje / vratolomne steze, stopnice zelo strme
     
    ekspr. vratolomni skoki cen zelo veliki; ekspr. vratolomna hitrost zelo velika, smrtno nevarna
  2. 2. pretirano drzen, nepremišljen: vratolomen mladenič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zóren1 -rna -o prid., zórnejši (ọ̄) 
  1. 1. nanašajoč se na zoro: zorna svetloba / nad travniki je ležala zorna meglica jutranja
    // star. zgodnji: zorna pomlad; zorno jutro / zorna mladost
     
    rel. zorna maša prva maša na božič
  2. 2. star. mladostno svež in lep: zorni mladenič / dekličin zorni obraz
    // svetel, jasen, čist: zorni dnevi mladosti; zorna modrina / zorna bodočnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

golopŕs -a -o prid. (ȓ r̄) nav. ekspr. ki ima gole, nepokrite prsi: vojščaku v šlemu in oklepu se je postavil nasproti goloprs junak / odprava je najela skupino goloprsih nosačev / suhljat, goloprs mladenič ki ima gole, neporaščene prsi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mládec -dca (ȃ) 
  1. 1. star. mladenič, fant: tudi tega mladca ne mara; četa krepkih mladcev; premeril jo je od nog do glave kakor mladec
  2. 2. pred drugo svetovno vojno član skupine skrajno desno usmerjenih dijakov in študentov: stražarji in mladci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mladín -a (ȋ) 
  1. 1. zastar. mladenič, fant: stari so se jezili na lahkomiselne mladine
  2. 2. ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja pripadnik naprednejšega, navadno mlajšega rodu: nasprotja med mladini in starini v slovenskih strankah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mladínec -nca (ȋ) 
  1. 1. član mladinske organizacije: progo so gradili mladinci; kongresa so se udeležili mladinci iz vse republike; v akciji sodelujejo pionirji in mladinci
  2. 2. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od štirinajst do osemnajst let: nastop članov in mladincev
  3. 3. publ. mladenič, fant: mladinci se želijo čimprej osamosvojiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

otročè -éta (ȅ ẹ́) 
  1. 1. ekspr. otrok, navadno droben, majhen: otroče v naročju je zajokalo; otročeta so bežala pred njim; obnašal se je kakor otroče osmih let
  2. 2. slabš. mladenič, fant: spravi svoj meč, otroče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

upásti upádem dov., stil. upàl upála (á ā) 
  1. 1. dobiti nižjo gladino: reka je upadla / po nevihti je voda kmalu upadla
    // zaradi izgube zraka, vode postati nižji, gostejši: sneg je čez dan upadel; pazi, da testo ne upade se sesede; oteklina mu je nekoliko upadla uplahnila
    // pri kuhanju jagodičje upade
  2. 2. postati po obsegu manjši zaradi hujšanja, manjše čvrstosti: lica so mu upadla; trebuh mu je upadel / oči so jim upadle od lakote so se jim udrle
  3. 3. priti na nižjo stopnjo
    1. a) glede na intenzivnost, jakost: glas mu je upadel / fantu je upadel pogum; sla po jedi jim je upadla; začetna vnema je kmalu upadla
    2. b) glede na obseg dejavnosti, kvaliteto: trgovina je v takih razmerah upadla / umetnost v tem času upade
    3. c) glede na količino: izvoz je upadel / število prošenj je v primerjavi z lanskim letom upadlo / povpraševanje po leposlovju je upadlo
    4. č) glede na možni razpon: moč orkana je upadla
      ● 
      ekspr. ob njegovem pogledu mu je beseda upadla ni imel več poguma govoriti; ekspr. srce vam ne sme upasti ostati morate pogumni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

alójzijevski -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju: alojzijevski mladenič / iron. njegova mladost ni bila alojzijevska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

apólonski -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Apolonu: mladenič apolonske rasti
// redko apoliničen: apolonski in dionizični tip

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dolgínast -a -o [u̯gprid. (ȋ) ekspr. zelo velik in suh: dolginast mladenič, vojak; ta otrok je tako čudno dolginast

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

montgómeri tudi montgómery -ja [-ri(ọ̑) obl. športni moški plašč s pasom, epoletami in velikim ovratnikom: mladenič v montgomeriju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nèizkúšen tudi nèskúšen -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki mu manjka izkušenosti, izkušenj: bil je neizkušen mladenič / neizkušen lovec; neizkušen mlad zdravnik / v vožnji z avtomobilom je bil še neizkušen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sanjárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanjarje ali sanjarjenje: sanjarski mladenič; bil je sanjarske narave / sanjarsko pričakovanje sreče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zanosít -a -o prid. (ȋ) zastar. zanosen: zanosit mladenič / zanosit govor; zanosite besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

adónis -a (ọ̑) knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mladénec -nca (ẹ̄) zastar. mladenič, fant: lep in delaven mladenec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Število zadetkov: 26