podôlgem in po dôlgem [podou̯gem] prisl., piše se narazen (ȏ) vzporedno z daljšo stranjo, osjoa) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: leči po dolgem na klop;
lestev položiti po dolgem ob zid / preganiti list papirja po dolgem; razrezati jabolčni zavitek po dolgem in počez b) predmeta, ki pride v tak položaj: zlekniti se po dolgem v travo;
ekspr. telebniti po dolgem v mlako
● ekspr. po dolgem in počez prehoditi domovino v vseh smereh; vso; prim. dolg2
podŕsati -am dov. (ȓ) premakniti (sem in tja) po čem z dotikanjem: podrsati z lokom po strunah / previdno podrsati ponesrečenca k robu skale // premikajoč se tesno dotakniti: avtomobil je podrsal ob ograjo; s komolcem podrsati ob koga podŕsati se
drsajoč se spustiti: podrsati se po bregu v dolino; podrsati se po eni nogi
● ekspr. iskali so zamrznjeno mlako, da bi se malo podrsali drsali
začofotáti -ám dov. (á ȃ)
1. večkrat slišno, plosko udariti po vodi: vesla so začofotala
// ekspr. iti, stopiti v vodo, v kaj redkega: otroci so kar obuti začofotali v mlako
2. slišno, tleskajoče pasti ali steči: po drevju so začofotale prve dežne kaplje
// dati tleskajoče, zamolkle glasove: pod njihovimi koraki je začofotalo blato
začopotáti -ám dov. (á ȃ) začofotati: raca je začopotala s krili po vodi / otroci so začopotali v mlako / po strehi je začopotal dež
mláka -e ž (á) 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo: otrok je padel v mlako;
žabe v mlaki / vaška mlaka / mlaka se je napolnila, posušila / napajati na mlaki / blatna mlaka voda v mlaki / ekspr. ladja se je ustavila sredi mlake med Koprom in Benetkami sredi plitvega, kalnega morja
● ekspr. otroci se kopljejo v vsaki mlaki kjerkoli je kaj vode// manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlake na cesti, kolovozu 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: ponesrečenec je ležal v mlaki krvi 3. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: Ali sram ga je čiste lepote, ki .. je ostala neoskrunjena sredi pohujšanja v semanji krčmi, neoškropljena od mlak in luž, od kvant in kletev (I. Cankar) / z oslabljenim pomenom utonil je v mlaki greha
rêga2 tudi réga -e ž (ȇ; ẹ̑) 1. majhna zelena žaba, ki živi na drevju, travnikih: rega se je spet oglasila / zelena rega 2. ekspr. žaba: rege so poskakale v mlako
žába -e ž (á) 1. manjša dvoživka s široko glavo, širokim trupom in daljšimi zadnjimi okončinami: žabe kvakajo, regljajo;
žaba skoči v mlako;
samec žabe;
piti kot žaba zelo dosti, pogosto;
žabe in krastače / pog. jesti žabe žabje krake// samica te živali: žaba in žabji samec 2. pog. smetnjak v obliki velike zevajoče žabe: prazniti žabe;
odvreči smeti v žabo 3. v zvezi človek žaba potapljač zlasti v preprostejši potapljaški opremi: ljudje žabe so raziskovali potopljeno ladjo 4. slabš. človek manjše rasti: zanič sem, če me vsaka žaba užene / kot psovka žaba domišljava 5. ljubk. majhen otrok, navadno deklica: naša žaba že spi / kot nagovor samo igral bi se, žaba mala 6. pog. tip osebnega avtomobila znamke Citroën: sesti v žabo;
odpeljati se z žabo 7. mn. otroško enodelno pleteno oblačilo iz hlačk in nogavic: obleči otroku žabe // pog. ženske nogavice in hlačke, izdelane v enem kosu; hlačne nogavice: obleči žabe; volnene žabe; žabe iz umetnih vlaken / ženske žabe
● nizko ne pij toliko, žaba pijanec; plavati žabo plavati leže na prsni strani, delajoč somerne gibe z rokami in nogami; nar. vzhodnoštajersko spražiti žabe od slanine odrezano meso; teh. žarg. urejati pločnik z žabo s strojem za utrjevanje, zbijanje tal, podlage; ekspr. pijan je, da bi žabo vikal zelo; zastar. krastava žaba krastača; gledati koga kot žaba jajce zaverovano; začudeno; napihuje se kot žaba je zelo domišljav, prevzeten; toliko mu je mar kakor žabi za lešnik prav nič; majhna žaba daleč skoči majhen človek zmore veliko
♦ jezikosl. žaba med črkarsko pravdo posmehljivo ime za črko č v metelčici; zool. barska žaba srednje velika rjava žaba z večjo grbico na manjšem prstu noge, Rana arvalis; zelena žaba z zelenim hrbtom in črno rjavimi lisami, Rana esculenta