mléko -a s, snov. (ẹ́) kuhati ~; apneno ~; čistilno ~; kravje ~; materino ~; ~ v prahu; na ~u kuhana kaša; poud. Njega se še ~ drži |je še zelo mlad, neizkušen|
mleko.. prvi del podr. zlož. mlekojéd, mlekomér, mlekovòd
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
galakto.. prvi del podr. zlož. |mleko| galaktométer
lábora -e ž (á) nardp. |skleda za mleko|
lákto- prvi del prir. zlož. (ȃ) |mleko| lákto-vegetarijánski
lakto.. prvi del podr. zlož. |mleko| laktométer, laktoskóp
mléčnik -a m (ẹ́) izdreti ~ |mlečni zob|; neobč. vrč za mleko; živ. |ribji samec|; člov., poud. |mlad, neizkušen človek|
mlékar -ja m z -em člov. (ẹ̑) |prinašalec mleka|: ~ je odpeljal mleko
mlékarica -e ž, člov. (ẹ̑) ~ prinese mleko; nečlov. |krava|
mlékarjev -a -o (ẹ̑)
mlékaričin -a -o (ẹ̑)
mlezívo -a s, snov. (í) |kravje mleko po telitvi|: delati skuto iz ~a
môlsti môlzem [u̯s u̯z] nedov. -i -ite, -èč -éča; môlzel -zla, môlst, môlzen -a; môlzenje; (môlst/mòlst) (ó) kaj ~ kozo; poud. molsti koga ~ delavce, starše |izkoriščati|; Krava slabo, dobro ~e |daje mleko|
presušíti -ím dov. presúšil -íla, nam. presušít/presušìt; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj ~ kruh; vet. Krava je zaradi bolezni presušila |nehala dajati mleko|
presušíti se -ím se (í/ȋ í) Premaz se je dobro presušil
prismodíti -ím dov. prismódil -íla, nam. prismodít/prismodìt; drugo gl. smoditi (í/ȋ í) kaj ~ mleko; poud. prismoditi koga po čem ~ nasprotnika po glavi |udariti|; poud. prismoditi komu kaj ~ vsiljivcu klofuto |dati|
prismodíti se -ím se (í/ȋ í) Mleko se je prismodilo
sesédenica -e [sə in se] ž, snov. (ẹ̑) pokr. vzh. sesirjeno mleko
usíriti -im dov. usírjen -a; usírjenje (í ȋ) kaj ~ mleko
usíriti se -im se (í ȋ) Mleko se noče usiriti
usírjati -am nedov. -ajóč, -áje; usírjanje (í) kaj ~ mleko
usírjati se -am se (í) Mleko se slabo ~a
bél3 -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mleko
béli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekleti
béli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belci
béla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati|
bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vina
bélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)
cedíti -ím nedov. cêdi -íte in cédi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, cejèn -êna; cejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Polž ~i slino; ~ mleko precejati; cediti kaj iz česa ~ sok iz limone
cedíti jo -ím jo (í/ȋ í) poud. ~ ~ za zajcem |teči|
cedíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se ~i iz rane; ~ ~ po bradi; poud. Sline se mu ~ijo po zaslužku |Zelo si želi zaslužka|; brezos. Od streh se je cedilo
čéz1 prisl. (ẹ̑)
1. smer. prostor. ~ priti; gledati ~; neknj. pog.: Mleko gre ~ prekipi; iti ~ čez mejo
2. mer. segati do kolen in še ~; priti opoldne ali malo ~; Voda je ~ in ~ preplavila bregove |popolnoma|
3. mestov. prostor. tam ~
na čéz in načéz nač. prisl. zv. (ẹ̑) prevzeti delo ~ ~; govoriti bolj ~ ~
dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljen
bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|
nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|
dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih
bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega
nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu
dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|
dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj
bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega
nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|
do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnoma
dôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota
dovážati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dovážanje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ mleko z avtomobili; ~ ljudi na delo
ékstra1 -- --; bolj ~ (ẹ̑) knj. pog.: kupuje same ~ stvari nenavadne, posebne; ~ kakovost izvrstna, odlična; ~ lonec za mleko poseben
evaporíran -a -o (ȋ) teh.
evaporírani -a -o (ȋ) ~o mleko
evaporírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; evaporíranje (ȋ) teh. izpariti: kaj ~ mleko
fermentírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fermentíranje (ȋ) |spreminjati z encimi|: kaj ~ mleko
fermentírati se -am se (ȋ) Tobak se ~a
hláden -dna -o tudi hladán hládna -ó; -êjši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȇ) ~ zrak; biti, ostati ~; zdrav. spolno ~; hladen do koga biti ~ ~ gostov
hládni -a -o (á) friz. ~a trajna
hládno -ega s, snov. (á) popiti kaj ~ega; pojm. dati mleko na ~o; žarg. spraviti koga na ~o |zapreti ga|
hládnost -i ž, pojm. (á)
hladílnik -a m (ȋ) dati meso v ~; ~ za mleko; tovornjak ~
homogenizíran -a -o (ȋ) |poenoten|
homogenizírani -a -o (ȋ) ~o mleko
homogenizíranost -i ž, pojm. (ȋ)
homogenizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; homogenizíranje (ȋ) |delati enovito, enotno|: kaj ~ snov; kmet. ~ mleko; kovin. ~ jeklo
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
izkipéti -ím dov.; drugo gl. kipeti (ẹ́ í) Mleko je izkipelo
izlíti -líjem dov., nam. izlít/izlìt; izlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ juho na krožnik; poud. ~ svoje gorje |brez pridržkov izraziti|; izliti kaj na koga/kaj poud. ~ žolč na podrejenega |zelo ga ošteti|
izlíti se -líjem se (í) Mleko se je izlilo; brezos., poud. Do večera se bo že izlilo |prenehalo deževati|
izmôlsti -môlzem [u̯s u̯z] dov., nam. izmôlst/izmòlst; drugo gl. molsti (ó) kaj ~ mleko; slabš. izmolsti kaj iz koga ~ denar iz očeta |dobiti ga z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem|
izpíti -píjem dov., nam. izpít/izpìt; izpítje; drugo gl. piti (í) kaj ~ čaj, mleko; ~ kozarec vina; ~ na dušek, v dušku; poud. izpiti koga Delo ga je izpilo |izčrpalo, oslabilo|
izštŕkati -am dov. -an -ana; izštŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) redk. iztisniti, izbrizgati: kaj ~ mleko iz vimena
kísati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kísanje (ȋ) kaj ~ juho; ~ repo
kísati se -am se (ȋ) Mleko se ~a; poud.: Veselite se, kaj bi se kisali |bili nejevoljni, nerazpoloženi|; Vreme se ~a |postaja neprijetno, pusto|
koagulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; koagulíranje (ȋ) skrknjevati, strjevati se: Mleko ~a; koagulirati kaj Formaldehid ~a beljakovine
kondenzíran -a -o (ȋ)
kondenzírani -a -o (ȋ) ~o mleko
košútji -a -e (ȗ) ~e mleko
nakísati -am dov. -an -ana; nakísanje (ȋ) kaj ~ raztopino s kislino
nakísati se -am se (ȋ) Mleko se je nakisalo |malo skisalo|; slabš. Pusti jo, da se ~a |se najoka|
nalívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; nalívanje (í) kaj ~ mleko v posodo; nalivati komu kaj ~ gostom kozarce |natakati|; nalivati koga/kaj z/s čim ~ kozarce s pivom |natakati|; poud. ~ fanta z žganjem |opijati, napajati|
nalívati se -am se (í) poud. |veliko piti|: ~ ~ v gostilni; nalivati se z/s čim ~ ~ z limonado
nèpasterizíran -a -o (ȅȋ) Mleko je ~o
nèpasterizírani -a -o (ȅȋ) prepovedati prodajo ~ega mleka
nèpasterizíranost -i ž, pojm. (ȅȋ)
nèposnét -a -o (ȅẹ̑) ~ film; ~o mleko
nèposnétost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
nèprekúhan -a -o (ȅȗ) ~a voda; ~o mleko
nèprekúhanost -i ž, pojm. (ȅȗ)
nèprevrét -a -o (ȅẹ̑) piti ~o mleko
nèprevrétost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
ob [poudarjeno òb] predl.
I. z mest.
1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri
2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu
3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; °~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev
4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób..
1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen
2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči
3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|
odlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč; -al -ala tudi -ála, -an -ana; odlívanje (í) kaj ~ mleko; teh. ~ izdelke ulivati
odlívati se -am se (í) redk. Voda se ~a s premca odteka
oslíčji -a -e (ȋ) ~e mleko
pasterizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; pasterizíranje (ȋ) kaj ~ mleko
pínjen -a -o (ȋ)
pínjeni -a -o (ȋ) ~o mleko
polnomásten -tna -o [u̯n] (á) To mleko je ~o
polnomástni -a -o [u̯n] (á) ~ sir
polókati -am dov. -an -ana; polókanje (ọ́; ọ̑) kaj Mačka je polokala mleko; slabš. ~ pol soda vina |popiti|
posesáti -ám [sə in se] dov. posesánje; drugo gl. sesati (á ȃ) kaj Tele je posesalo vse mleko; ~ sok iz limone
posnémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; posnémanje (ẹ̑) koga/kaj ~ živalske glasove; ~ koga v oblačenju; ~ mleko; posnemati kaj iz česa neobč. Iz tega bi lahko posnemali, da dobro živi spoznavali, ugotavljali
posnét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) plošča s ~imi robovi
posnéti -a -o (ẹ̑) ~o mleko
posnétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
povréti -èm dov., nam. povrèt/povrét; povrétje; drugo gl. vreti (ẹ́ ȅ) Jed naj še nekoliko ~; Mošt je povrel
povréti se -èm se (ẹ́ ȅ) Mleko se je povrelo
práh -ú in práh -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om snov. (ȃ ȗ; ȃ) brisati ~; cvetni ~; mleko v ~u; poud. zdrobiti koga v sončni ~ |uničiti koga, onemogočiti koga|
pregréti -grêjem dov., nam. pregrèt/pregrét; pregrétje; drugo gl. greti (ẹ́ ȇ) kaj ~ snov pred obdelavo; poud. ~ mleko |preveč segreti|
pregréti se -grêjem se (ẹ́ ȇ) ~ ~ pri telovadbi
prekipèl -éla -o in prekipél -a -o tudi prekípel -éla -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́; í ẹ́ ẹ́) ~o mleko
prekipélost -i ž, pojm. (ẹ́)
prekipéti -ím dov. prekipênje; drugo gl. kipeti (ẹ́ í) Mleko ~i; poud. V njem je prekipela jeza |postal je zelo jezen|; brezos., poud. prekipeti komu Prekipelo mu je |ni se mogel obvladati, zadržati|
prekipévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prekipévanje (ẹ́) Mleko ~a; poud. ~ od navdušenja |biti zelo navdušen|
prelíti -líjem dov., nam. prelít/prelìt; prelítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ mleko iz lonca v kozico; preliti kaj v kaj poud. ~ čustva v verze |izraziti čustva v pesmi|; ~ zvonove v topove pretopiti; preliti kaj z/s čim ~ testenine z omako; neobč. preliti koga Prelil ga je mrzel pot oblil; Strah ga je prelil obšel
prelíti se -líjem se (í) Voda se ~e po posodi; poud. preliti se v kaj Dan se ~e v noč |preide|
prémija -e ž (ẹ́) zavarovalna ~; ~e za mleko; podeliti športnikom ~e nagrade, darila; zadeti ~o na loteriji (loterijski) dobitek
premréniti -im dov. premrénjen -a (ẹ́ ẹ̑) kaj Smetana je premrenila mleko
presahníti in presáhniti -em dov. presáhnjenje; drugo gl. sahniti (í/ȋ/á á) Jezero vsako leto ~e; presahniti komu/čemu Kravi je presahnilo mleko; poud. Beseda mu je presahnila |umolknil je|
prevodén -a -o (ẹ̑) ~o mleko; Juha je ~a
prevodénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
prevréti -vrèm dov., nam. prevrèt/prevrét; prevrét -a; prevrétje; drugo gl. vreti (ẹ́ ȅ) kaj ~ jed; Mleko naj dobro ~e
psíčji -a -e (ȋ) ~e mleko
razvodenéti -ím dov. razvodenênje; drugo gl. vodeneti (ẹ́ í) Mleko je razvodenelo
razvodenéti se -ím se (ẹ́ í) Sok se je razvodenel
scedíti -ím dov. scédil -íla, nam. scedít/scedìt; scejênje; drugo gl. cediti (í/ȋ í) kaj ~ kavo v lonček; pokr. ~ mleko precediti; scediti kaj iz česa ~ sok iz limone izcediti
scedíti se -ím se (í/ȋ í) Voda se je scedila s strehe; brezos. V škaf se je scedilo precej vode
separátor -ja m s -em (ȃ) ~ prahu izločevalnik; ~ za mleko posnemalnik
sesíriti se -im se [sə in se] dov. sesírjenje (í ȋ) Mleko se ~i; neobč. Kri se ~i se strdi
sesírjati se -am se [sə in se] nedov. -ajóč se, -áje se; sesírjanje (í) Mleko se ~a
sesírjen -a -o [sə in se] (ȋ) ~o mleko
sesírjenost -i [sə in se] ž, pojm. (ȋ)
siríšče -a s, snov. (í) usiriti mleko s ~em
skipèl -éla -o in skípel -éla -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; í ẹ́ ẹ́) ~o mleko
skipélost -i ž, pojm. (ẹ́)
skísan -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. ~ zrak |pokvarjen, slab|; ~o mleko; poud. Ta človek je že ves ~ |nesposoben|
skísani -a -o (ȋ) kmet. ~a zemlja
skísano -ega s, snov. (ȋ) zaudarjati po ~em
skísanost -i ž, pojm. (ȋ)
skísati -am dov. -an -ana; skísanje (ȋ) kaj ~ repo
skísati se -am se (ȋ) Mleko se je skisalo; poud.: Obraz se mu je skisal |postal je nerazpoložen, nejevoljen|; Vreme se je skisalo |postalo neprijetno, pusto|
skísniti -em dov. skísnjenje (í ȋ) redk. skisati se: Mleko na toplem ~e
sterilizíran -a -o (ȋ) ~a gaza; ~o mleko
sterilizíranost -i ž, pojm. (ȋ)
sterilizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; sterilizíranje (ȋ) kaj ~ mleko; ~ obveze; zdrav., vet. (jaloviti)
stoplíti -ím dov. stóplil -íla, nam. stoplít/stoplìt; drugo gl. topliti (í/ȋ í) neobč. kaj ~ mleko segreti
stoplíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ na soncu; brezos. Zunaj se je stoplilo
tétrapak -a tudi tetrapák -a m (ẹ̑; ȃ) mleko v ~u
upraševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; upraševánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ mleko
upréti uprèm dov. -ì -íte; upŕl -a, -èt/-ét, upŕt -a; upŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) kaj ~ nogo v vrata; redk. upreti kaj proti komu/čemu ~ topovske cevi proti trdnjavi usmeriti, nameriti
upréti se uprèm se (ẹ́ ȅ) ~ ~ z rokami ob podboj; upreti se komu/čemu Mleko se mu je uprlo; ~ ~ okupatorju; ~ ~ potujčevanju
usírjen -a -o (ȋ) ~o mleko
usírjenost -i ž, pojm. (ȋ)
utekočínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; utekočínjanje (í) kaj ~ kisik; ~ mleko v prahu
utekočínjati se -am se (í) Hlapi so se začeli utekočinjati
vbrízgati -am dov. -an -ana; vbrízganje (ȋ) kaj v kaj ~ cementno mleko v razpoke; vbrizgati komu kaj ~ otroku cepivo
vitaminizíran -a -o (ȋ) Mleko je ~o
vitaminizírani -a -o (ȋ) ~ sok
vitaminizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; vitaminizíranje (ȋ) kaj ~ mleko
vlíti vlíjem dov., nam. vlít/vlìt; vlítje; drugo gl. liti (í) kaj v koga/kaj ~ mleko v lonec; poud. ~ občutja v besede |izraziti občutja z besedami|; poud. ~ pijačo vase |hitro popiti|; ~ alkohol na rano; poud. vliti komu kaj ~ tekmovalcu pogum |opogumiti ga|
vodenéti -ím nedov. vodêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; vodenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Mleko ~i
vsúti vsújem dov., nam. vsùt/vsút; vsútje; drugo gl. suti (ú ȗ) kaj v kaj ~ zdrob v mleko
vsúti se vsújem se (ú ȗ) v kaj Pesek se je vsul v čevlje; poud. V krčmo so se vsuli ljudje |množično prišli|
vzkipèl -éla -o in vzkipél -a -o tudi vzkípel -éla -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́; í ẹ́ ẹ́) poud. ~e strasti |razvnete|; ~o mleko
vzkipélost -i ž, pojm. (ẹ́)
vzkipéti -ím dov. vzkipênje; drugo gl. kipeti (ẹ́ í) Mleko ~i; poud.: Čustva ~ijo |se razvnamejo|; ~ za vsako malenkost |razburiti se, se hitro razjeziti|
zakáj2 prir. vez. (á/ȃ) v vzročnem priredju kajti, saj: Po mleko so hodili k sosedu, ~ doma niso imeli krav; Spoštovali so ga, ~ bil je delaven in pošten
zakipéti -ím dov. zakípel -éla; zakipênje; drugo gl. kipeti (ẹ́ í) Mleko ~i; poud.: Valovi ~ijo |se strmo dvignejo in zapenijo|; To ni res, je zakipel |se razjezil, razburil|
zakísan -a -o (ȋ) ~o mleko
zakísanost -i ž, pojm. (ȋ)
zakísati -am dov. -an -ana; zakísanje (ȋ) kaj Mikrobi ~ajo mleko
zakísati se -am se (ȋ) Zemlja se sčasoma ~a |postane kisla|
zasmodíti -ím dov. zasmódil -íla, nam. zasmodít/zasmodìt; zasmojênje; drugo gl. smoditi (í/ȋ í) kaj ~ golaž; ~ (si) obleko nad ognjem
zasmodíti se -ím se (í/ȋ í) Mleko se je zasmodilo
zavréti1 -vrèm dov., nam. zavrèt/zavrét, zavrét -a; zavrétje; drugo gl. vreti (ẹ́ ȅ) kaj ~ mleko; poud. zavreti komu Če mi ~e, ne odgovarjam zase |če se razjezim|; Voda ~e; brezos., poud. Med poslušalci je zavrelo |Razburili so se|
zbirálnica -e ž (ȃ) ~ za mleko
zbirálnik -a m (ȃ) plinski, vodni ~; ~ za mleko
zdrízati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zdrízanje (í; í ȋ) star. koga/kaj Vročina ga ~a stresa; Kislina ~a mleko ga dela zdrizastega
zlít -a -o (ȋ) v lonec ~o mleko
zlíti -a -o (ȋ) jezikosl. ~ glas
zlítost -i ž, pojm. (ȋ)
zméšati tudi zmešáti -am dov.; drugo gl. mešati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj ~ barve; ~ cement in vodo; poud. Dekle ga je čisto zmešalo |Zaljubil se je vanjo|; zmešati kaj z/s čim ~ čisto perilo z umazanim; ~ vino z vodo; poud. zmešati komu kaj ~ nasprotniku račune |preprečiti njegove načrte|; ~ zasledovalcem sledi |povzročiti, da ne vedo, katera je prava|
zméšati se tudi zmešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) Sladkor in sol sta se zmešala; Strani so se zmešale; zmešati se z/s čim Mleko se je zmešalo z oljem; poud., s smiselnim osebkom zmešati se komu Od hudega se mu je zmešalo |je duševno zbolel|