možgáni -ov m mn. (ȃ)
1. velikost ~ov; anat. mali ~; poud.: napenjati ~e |močno, veliko razmišljati|; pobrskati po ~ih |skušati se spomniti|; mn., snov. ocvrti ~; pojm. pretres ~ov
2. publ.: elektronski ~ |(elektronski) računalnik|; beg ~ov |odseljevanje izobražencev (v tujino)|
cêrebro.. prvi del podr. zlož. (ȇ) |možgani| cêrebrospinálen
cerebro.. prvi del podr. zlož. |možgani| cerebropatíja
četvér2 -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) redk. |štirih vrst|: ~ krompir; ~a repa; točiti ~o vino; imeti ~e delavce: zidarja/zidarje, mizarja/mizarje, pleskarja/pleskarje, inštalaterja/inštalaterje; reja ~e živine: krav, konj, koz, ovc; ~e jasli četvero jasli; ~a vrata četvero vrat; ~i možgani četvero možganov
mehčáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána, mehčánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ vosek; kem. ~ vodo; poud. mehčati koga ~ pogajalca z grožnjami |pripravljati ga na popuščanje|
mehčáti se -ám se (á ȃ) Sneg se že ~a; poud. Saj se mu že možgani ~ajo |postaja nepreudaren, nepremišljen v ravnanju|
nobèn2 -êna -o tudi nobèn -a -o cel. nik. količ. zaim. (ȅ ȇ ȇ; ȅ) |niti eden|: ~ človek; ~a hiša; ~o mesto; ~i možgani; ~e vilice; Ura zamujena ne vrne se ~a; Nima ~ih dokumentov; ~ih neumnosti, prosim; Pri ~em delu ni zbran
nobêden [də] nobênega m, člov. (ȇ ȅ) ~ (izmed njih) ga ni spoznal; O tem z ~im nisem govoril
nobêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ ȅ) ~ ga ni marala; pojm., knj. pog., poud. ~e nam ni ostal dolžan |Na vse se je odzval|
petér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) redk. |petih vrst|: ~ krompir; ~a lepota; ~o vino; ~i delavci; ~e grablje petero grabelj; ~i možgani petero možganov; ~e svisli petero svisli
sesálski -a -o [sə u̯s in se u̯s] (ȃ) ~i možgani
šestér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) redk. |šestih vrst|: saditi ~ krompir; točiti ~o vino; najeti ~e delavce; ~i možgani šestero možganov; ~e jasli šestero jasli; ~a vrata šestero vrat
štírje štíri -i -ih glav. štev. -im -i -ih -imi (í) ~ delavci, fantje; ~ letni časi; štiri lipe, ure; ~i okna; komedija v ~ih dejanjih; pogon na ~i kolesa; zmagati s ~imi goli prednosti; °~ možgani četvero možganov; °~i grablje četvero grabelj; °~i vrata četvero vrat
štírje -ih m mn., člov. (í) ~ so sedeli za mizo; biti sam proti ~im
štíri -ih ž mn., člov. (í) ~ so že rodile; nečlov. Ura je ~; vstati ob ~ih zjutraj |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00|; v zvezi vse štiri: spustiti se na vse ~; hoditi, kobacati se, plaziti se po vseh ~ih; poud. braniti, otepati, upirati se z vsemi ~imi |močno, zelo|
štíri -ih s mn. (í) Večino telet so prodali, le ~ so ostala pri hiši
tríje tudi trijé trí -í glav. štev. -ém -í -éh -émi (ȋ; ẹ̑) ~ bratje; ~i lipe; ~i okna; ~i tisoč; ~i ure hoda; obvladati ~i svetovne jezike; igra v ~eh dejanjih; delati v ~eh izmenah; V ~eh letih bo projekt končan; zmagati s ~emi goli prednosti; °~ možgani troje možganov; °~i grablje troje grabelj; °~i vrata troje vrat; Počakaj ~i, štiri minute; jezikosl. ~i pike ‹...›
tríje tudi trijé tréh m mn., člov. (ȋ; ẹ̑) Od sedmih so ostali živi le ~; biti sam proti ~em; Za družbo so potrebni ~
trí tréh ž mn., člov. (ȋ) ~ so že rodile; nečlov. vstati ob ~eh zjutraj |ob 3. uri; ob 3h; ob 3.00|
trí tréh s mn. (ȋ) Eno tele so prodali, ~ so ostala pri hiši
trój -a -e vrst. ločil. količ. štev. (ọ̑) redk. |treh vrst|: imeti ~o izobrazbo: naravoslovno, tehnično in humanistično; zatirati ~e škodljivce: miši, podgane in polže; postreči s ~o hrano; ~e prizadevanje; ~i možgani troje možganov