opisménjen -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki si je pridobil sposobnosti pisanja, branja, govora: Ker se ne zavedajo, da je jezik orodje moči in ga je mogoče uporabljati tudi za jezikovno manipulacijo, so pomanjkljivo opismenjeni ljudje največkrat tudi žrtve take moči in manipulacije 2. ki si je pridobil znanje, sposobnost za opravljanje kakega dela, dejavnosti: računalniško opismenjen; Plesna kultura je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa, ki poteka postopoma tako, da so vsi učenci ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja plesno opismenjeni E (↑)opisméniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
industríjaSSKJ -e ž (ȋ) industríja zabáve -e -- ž (ȋ, ȃ)
dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja izdelke za množično zabavo, zlasti filmske, glasbene, televizijske; šovbiznis, zabavna industrija, zabavništvo: medijska industrija zabave; svetovna industrija zabave; razvoj industrije zabave; Po finančni moči in vplivu tekmuje ameriška industrija zabave samo z oboroževalno industrijo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
napolnítiSSKJ napôlnitiSSKJ -im [napou̯niti] dov. (ī; ó ó) napolníti si bateríje -im -- -- in napôlniti -im dov. (ī, ȋ; ó ó) ekspr.
dobiti, pridobiti si novih moči, energije: Napolnite si baterije, a ne samo s poležavanjem, temveč bodite kar se da aktivni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
polnítiSSKJ -im in pôlnitiSSKJ -im [pou̯niti] nedov. (ī; ó ó) polníti si bateríje -im -- -- in pôlniti -im nedov. (ī, ȋ; ó ó) ekspr.
dobivati, pridobivati si novih moči, energije: polniti si baterije psihično in fizično; Naši najboljši športniki si bodo lahko oddahnili in začeli vnovič polniti baterije šele po prireditvi svetovnega pokala konec tega tedna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pózitivniSSKJ -a -o in pozitívniSSKJ -a -o prid. (ọ̑; ȋ) pózitivna diskriminácija -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, á; ȋ)
dodelitev, dodeljevanje več ugodnosti manjšim skupnostim kot velikim: ukrepi pozitivne diskriminacije; načelo pozitivne diskriminacije; Pozitivna diskriminacija vedno obsega nekatere spodbude in ukrepe, ki vsaj začasno neki manjšini dajejo prednost
pózitivna energíja -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
veselje do življenja in dela: oddajati pozitivno energijo; povezovanje pozitivne energije; Vzdušje je nabito s pozitivno energijo
pózitivna lísta -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: pozitivna lista zdravil; uvrstitev na pozitivno listo; Komisija razvršča na pozitivno listo zdravila, ki so najbolj učinkovita in strokovno najbolj utemeljena
// seznam česa za uporabnike ugodnega sploh: Na pozitivni listi so dovoljene snovi
pózitivno mišljênje -ega -a in pozitívno -ega s (ọ̑, é; ȋ)
mišljenje, prepričanje, da je posameznik s svojo naravnanostjo sposoben spremeniti fizično resničnost ali zunanje okoliščine: moč pozitivnega mišljenja; Sklenila sva, da bova s svojo energijo, pozitivnim mišljenjem in dejanji pomagala tistim, ki nimajo dovolj moči in volje za pot, ki je naju vodila v lepši, predvsem pa bolj zdrav jutri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
álfanumêrični -a -o prid. (ȃ-é) ki je sestavljen iz črk in številk; črkovno-številski: alfanumerični znak; alfanumerična tipkovnica; Alfanumerično označevanje najpogosteje uporabljamo za označevanje uporov večjih moči E ← agl. alphanumeric, nem. alphanumerisch iz (↑)alfa(bét) + (↑)numêričen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
apreciácija -e [aprecijacija] ž (á) fin. dvig kupne moči ene valute, izražen z drugo valuto: ustaviti apreciacijo; realna apreciacija; Zmerna ali nizka inflacija se lahko dodatno zniža z višjo obrestno mero in apreciacijo valute, oboje pa običajno znižuje gospodarsko rast E ← agl. appreciation iz stfrc. apprécier < poznolat. appretiāre 'oceniti kakovost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
chi -ja cit. [čí] in čí -ja m (ȋ) univerzalna kozmična energija v taoizmu: Dobri stari sprehod po gozdu je v poplavi zena, chija, jina in janga nekoliko iz mode, svoje zdravilne moči pa naj ne bi izgubil | Či je vitalna energija, ki prežema vse, kar je živega E ← agl. chi ← kit. qì
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
égomaníja -e ž (ẹ̑-ȋ) pretirano občudovanje samega sebe, zlasti svoje moči: Pred tem, da bi šel v fundamentalno destrukcijo, me varuje moja lastna etika, moj odnos do dela in reda, pa tudi egomanija, narcizem, samoljubje, če že hočete E (↑)égo + (↑)maníja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
égománijak -a m, člov. (ẹ̑-ȃ) kdor močno pretirava v občudovanju samega sebe, zlasti svoje moči: V udejanjanju svojih želja sta bila popolna egomanijaka E ← agl. egomaniac iz (↑)égo + (↑)maniják
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
páranormálni -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je v zvezi s pojavi, ki jih ni mogoče znanstveno pojasniti: paranormalni pojavi; Kljub zapisom očividcev o njeni nerazložljivi moči marsikdo ne verjame v njene paranormalne sposobnosti E ← agl., nem. paranormal iz (↑)para... + (↑)normálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
perfekcioníst -a [perfekcijonist] m, člov. (ȋ) kdor si prizadeva za popolnost, dovršenost dela: biti perfekcionist; Pripravljen je vaditi do zadnjih atomov moči, saj je pravi perfekcionist E ← nem. Perfektionist, agl. perfectionist iz (↑)perfékcija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pretóčnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost pretočnega: velika pretočnost; izboljšati prometno pretočnost; pretočnost informacij; Združili so moči za večjo pretočnost gledališča E ↑pretóčen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prótidámping -a in protidumping -a cit. [prótidámping-] m (ọ̑-ȃ) ukrepi proti dampingu: sporazum o protidampingu; Preprečevati je treba izrabljanje moči in sprenevedanje posameznih članic pri upoštevanju pravil, zlasti ko gre za protidamping E (↑)proti... + (↑)dumping
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rezisténčni -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je v zvezi z odporniki ali odporniškim gibanjem; odporniškiSSKJ: Umetniki, ki so bili udeleženi v bojih, se niso ukvarjali z ideologijo, vendar pa imamo tudi iz bojev ohranjena pričevanja o rezistenčni moči umetnosti 2. ki je v zvezi z odpornostjo; odpornostni: Nekatere sorte krompirja imajo z metodami klasičnega žlahtnjenja vnesen rezistenčni gen iz divjega sorodnika krompirja E (↑)rezisténca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
surfanje -a cit. [sə̀rfanje] in sŕfanje -a s (ə̏) 1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskanje (1), jadranje na deski, windsurfing: Za surfanje obstaja več različnih vrst desk in jader, ki so za različne moči vetrov tudi različno veliki | Da bi ušel brezizhodni monotoniji doma, se je lotil najbolj ekstremnih oblik srfanja v neurju
// šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; deskanje (1//): Tisto pravo surfanje vedno bolj prihaja tudi v Slovenijo, surfanje, kjer potrebujemo samo desko in valove | Med srfanjem na visokem valu pred Perthom ga je tik pod gladino spremljal najmanj tri metre dolg, a na srečo očitno sit morski morilec 2. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, deskanje (3): Surfanje po spletnih straneh mi pomeni predvsem sprostitev | Ko bo otrok opravil svoje obveznosti, lahko toliko in toliko časa porabi za igranje ali za srfanje po spletu E ↑surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
širítveni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s širitvijo: širitveni projekt; Zanimalo nas je, kaj upadanje kupne moči pomeni za širitvene načrte in razvoj diskontov na slovenskem trgu
// ki je v zvezi s širitvijo Evropske unije: širitveni komisar; širitveni proces; širitvena pogajanja; Nekajurni obisk v Helsinkih je bil namenjen predvsem pripravam na decembrski vrh Unije, kjer bo pomemben del razprav namenjen nadaljnji širitveni strategiji skupnosti E iz ↑širítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
taekwondoist -a cit. [tekvondoíst] in tekvondoíst -a m, člov. (ȋ) športnik, ki se ukvarja s taekwondojem: Na tekmovanju bo v vseh konkurencah moči merilo kar 170 taekwondoistov iz desetih slovenskih klubov | Preostala peterica naših tekvondoistov je v glavnem mestu Azerbajdžana ostala praznih rok E ↑taekwondo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vilínka -e ž (ȋ) 1. lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi zlasti v gozdu in ob vodi; vilaSSKJ 2 nakit gozdnih palčkov in vilink; Naša mlada vodička je spominjala na vilinko: bila je drobna, z obrazom, kot bi ga narisal kak zasanjan stripar, in dolgim plaščem 2. pri J. R. R. Tolkienu tako bitje, ki kot prvorojeno izmed vseh zemeljskih bitij varuje tisočletno modrost in je načeloma neumrljivo: Vilinka Galadriel, galathonska vladarica, je bila ena redkih, ki se je uprla Prstanovi moči, čeprav ji ga Frodo sam ponudil v last E ↑vilínec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vitalizácija -e ž (á) 1. povzročanje, da ima kaj več življenjske moči, energije: vitalizacija možganov; vitalizacija telesa; Masažo izvajajo s posebnim gelom za vitalizacijo in regeneracijo celic 2. delanje, da kaj postane bolj živahno, zanimivo: vitalizacija mesta; Občina in država sta podpisali pogodbo, da bosta plačali del vitalizacije jezera in ga spremenili v turistični, športni in plovni center. 3. povzročanje, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: Ključnih poudarek je poziv za pomoč pri vnovični vitalizaciji turizma v jugovzhodni Aziji po lanski katastrofi – večji del prizadetega območja je tega docela sposoben E ↑vitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vitalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povzročati, da ima kdo, kaj več življenjske moči, energije; poživljatiSSKJ, poživitiSSKJ: vitalizirati telo; Kaj človeka najbolj vitalizira, ga napolni z energijo in optimizmom, z veseljem do življenja? 2. delati kaj bolj pestro, zanimivo; poživljatiSSKJ, poživitiSSKJ: Polne dvorane, uspešnice, ki ostajajo na sporedu po nekaj let – vse to komercialno produkcijo vitalizira in ohranja pri življenju E ← nem. vitalisieren, agl. vitalise iz (↑)vitálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.