Tiskanje

vát váta; tudi watt samostalnik moškega spola [vát]

iz fizike izpeljana merska enota za izražanje moči in različnih oblik energijskega toka, ki ustreza enemu džulu prenesene energije na sekundo; simbol: W

ETIMOLOGIJA: ↑watt

kilovát kilováta samostalnik moškega spola [kilovát]

1.

iz fizike merska enota za izražanje moči in različnih oblik energijskega toka, tisoč vatov; simbol: kW

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kilowatt, angl., frc. kilowatt, iz novoklas. kilo.. ‛tisoč osnovnih enot’ iz gr. khílioi ‛tisoč’ + ↑watt

mégavát mégaváta samostalnik moškega spola [mégavát]

iz fizike merska enota za izražanje moči in različnih oblik energijskega toka, milijon vatov; simbol: MW

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Megawatt, angl., frc. megawatt, iz novoklas. mega.. ‛milijon osnovnih enot’ iz gr. méga.. ‛zelo, silno, mnogo’ iz mégas ‛velik’ + ↑watt

mégavátni mégavátna mégavátno pridevnik [mégavátni]

1.

ki proizvaja, deluje z močjo (vsaj) enega megavata; simbol: MW

1.1.

del pridevniške zloženke v obliki n-megavatni

megavatov

simbol:

MW

STALNE ZVEZE: megavatna ura
ETIMOLOGIJA: ↑megavat

prelisíčiti prelisíčim nedovršni glagol [prelisíčiti]

1.

ekspresivno z določenim namenom zavesti koga, zlasti z iznajdljivostjo, bistrostjo, kršenjem pravil

2.

ekspresivno namerno povzročiti, doseči, da kaj poteka, deluje drugače, kot je običajno, načrtovano, zlasti z uporabo česa neustreznega, nedovoljenega, nepričakovanega

ETIMOLOGIJA: iz lisičiti ‛z zvijačo prihajati do česa’ iz ↑lisica

prêdlog predlóga samostalnik moškega spola [prêdlok predlóga]

1.

kar kdo izrazi z namenom, da se to sprejme, upošteva, se za to odloči

2.

iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki z vzpostavljanjem podrednega razmerja med besedami stavka določa sklon sledeči besedi in pri tem izraža prostor, čas, lastnost in vzrok

2.1.

iz jezikoslovja

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. predlóg iz cslov. prědъlogъ, iz ↑predložiti - več ...

spodjédati spodjédam nedovršni glagol [spodjédati]

1.

z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: izpodjedati

2.

s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: izpodjedati

3.

ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivno izpodjedati

ETIMOLOGIJA: ↑spodjesti

cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]

1.

neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

2.

neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti

FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati

čísto prislov [čísto] tudi [čistó]

1.

brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

2.

z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti

3.

takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa

4.

kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh

5.

kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku

FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: ↑čist

fluíden fluídna fluídno pridevnik [fluídən]

1.

ki je nestalen, se spreminja ali je težje opredeljiv

2.

ki je eleganten, brez ostrih mej, nenadnih prekinitev

STALNE ZVEZE: fluidna tehnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. fluid v pomenu ‛nestalen, spremenljiv’, glej ↑fluid

jòj in jôj in jój medmet

1.

izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje

1.1.

navadno podvojeno

2.

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

3.

izraža, da se govorec prestraši

4.

izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj

5.

izraža, da govorec čuti telesno bolečino

6.

izraža močno čustveno podkrepitev izjave

FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje

prejòj in prejôj in prejój medmet
FRAZEOLOGIJA: Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: ↑joj

počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]

1.

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti

1.1.

;

SINONIMI:

očistiti

FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se]

1.

pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

2.

ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...

čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]

1.

delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čist

kilovátni kilovátna kilovátno pridevnik [kilovátni]

del pridevniške zloženke v obliki n-kilovatni ki je v zvezi z določenim številom kilovatov

STALNE ZVEZE: kilovatna ura
ETIMOLOGIJA: ↑kilovat

novelíran novelírana novelírano pridevnik [novelíran]

ki je spremenjen, dopolnjen z novelo 1.

ETIMOLOGIJA: ↑novelirati

očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]

1.

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti

v obliki očistiti se

;

SINONIMI:

počistiti

1.5.

v obliki očistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

vátni vátna vátno pridevnik [vátni]

del pridevniške zloženke v obliki n-vatni ki je v zvezi z določenim številom vatov

STALNE ZVEZE: vatna ura
ETIMOLOGIJA: ↑vat

večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati]

1.

jesti večerjo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑večerja

kvartét kvartéta samostalnik moškega spola [kvartét]

1.

glasbena zasedba, sestavljena iz štirih instrumentalistov ali pevcev

1.1.

2.

skupina štirih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj

STALNE ZVEZE: godalni kvartet, klavirski kvartet
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quartett) iz it. quartetto, prvotno ‛četverica’, iz quarto ‛četrti, četrtina’ < lat. quartus iz quattuor ‛štirje’ - več ...

búldog búldoga samostalnik moškega spola [búldok búldoga]

1.

kratkodlak pes z zelo krepkim telesom, večjo glavo in ploskim gobcem

1.1.

;

SINONIMI:

angleški buldog

2.

slabšalno kdor je agresiven, neprijeten ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: ameriški buldog, angleški buldog, francoski buldog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bulldog, iz bull ‛bik’ + dog ‛pes’, ker so to pasmo psov vzgojili za bikoborbe - več ...

gínseng gínsenga samostalnik moškega spola [gínsenk gínsenga]

1.

rastlina z drobnimi belimi cvetovi, ovalnimi listi z nazobčanim robom in okroglimi plodovi rdeče barve, po izvoru iz Severne Koreje in Kitajske; primerjaj lat. Panax ginseng; SINONIMI: iz botanike korejski ginseng

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

korejski ginseng

STALNE ZVEZE: korejski ginseng, sibirski ginseng
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ginseng, frc. ginseng in star. angl. ginsem iz tajvan. kit. jîn-sim k mandarin. kit. renshen, iz rén ‛človek’ + shēn ‛poimenovanje za to in sorodne rastline’

glágol glágola samostalnik moškega spola [glágol]

1.

iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku povedek, izraža vid, čas, vezljivost, naklon in način ter označuje dejanja, procese in stanja

1.1.

iz jezikoslovja

STALNE ZVEZE: dovršni glagol, modalni glagol, naklonski glagol, nedovršni glagol, nepravilni glagol, neprehodni glagol, pomožni glagol, prehodni glagol
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. glagól iz stcslov. glagolъ ‛beseda, govor, glas’ < pslov. golgolъ ‛klicanje, vpitje’ < ide. *gal-galo- iz *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...

GW simbol

simbol za enoto gigavat

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑gigavat

hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]

1.

sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis

1.1.

2.

manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam

STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...

káča káče samostalnik ženskega spola [káča]

1.

plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes

1.1.

2.

mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih

3.

ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala

4.

ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika

5.

znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem

5.1.

6.

slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...

kléno prislov [kléno]

1.

ekspresivno takó, da je zgledno, v skladu s tradicijo in običaji ali se tako dojema

1.1.

ekspresivno

odločno

nazorno

2.

ekspresivno takó, da dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči

ETIMOLOGIJA: ↑klen

kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]

1.

kdor se ukvarja s kmetovanjem

2.

v množini podeželje

3.

slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar

4.

šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak

STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]

1.

večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus

2.

podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom

3.

igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček

4.

šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač

5.

telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji

6.

znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo

7.

manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček

STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...

pasijónka pasijónke samostalnik ženskega spola [pasijónka]

1.

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi pisanimi cvetovi z obročasto razporejenimi nitastimi izrastki in užitnimi jajčastimi plodovi z veliko semeni; primerjaj lat. Passiflora

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: modra pasijonka
ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz nlat. passiflora, iz lat. passiō ‛trpljenje’ + flōs ‛cvet’, ker deli rastline spominjajo na pripomočke pri Kristusovem križanju - več ...

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]

1.

domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov

1.1.

2.

znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem

STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

sámozavéstno prislov [sámozavéstno]

takó, da je prisotna, izražena prepričanost o svojih sposobnostih, znanju, moči

ETIMOLOGIJA: ↑samozavesten

watt glej vát

ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni]

1.

za katerega ni potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: anaerobni prag
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni

enakovréden enakovrédna enakovrédno pridevnik [enakowrédən]

1.

ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakopraven

1.1.

;

SINONIMI:

enakopraven

2.

ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakopraven

ETIMOLOGIJA: iz enako vreden

goséničar goséničarja samostalnik moškega spola [goséničar]

1.

delovno, vojaško vozilo z gosenicami

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑gosenica

izpodjédati izpodjédam nedovršni glagol [ispodjédati]

1.

z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: spodjedati

2.

s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: spodjedati

3.

ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivno spodjedati

ETIMOLOGIJA: ↑izpodjesti

judoist judoista samostalnik moškega spola [judoíst] in [džudoíst]

športnik, ki se ukvarja z judom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. judoist, glej ↑judo

júrišni júrišna júrišno pridevnik [júrišni]

1.

ki je v zvezi z jurišem 1.

1.1.

jurišu 1.

2.

v obliki jurišen, ekspresivno ki je v prizadevanju za kaj silovit, odločen

ETIMOLOGIJA: ↑jurišati

kájtanje kájtanja samostalnik srednjega spola [kájtanje]

šport, pri katerem se z upravljanjem jadralnemu padalu podobnega pripomočka deska po vodi, snegu, navadno kot rekreativna dejavnost

ETIMOLOGIJA: ↑kajtati

klistír klistírja samostalnik moškega spola [klistír]

1.

odvajalno sredstvo, ki se daje v danko za čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega delovanja

1.1.

;

SINONIMI:

klistiranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Klistier in lat. clystērium iz gr. klystḗrion, iz klýdzō ‛izperem, očistim’ - več ...

požréšen požréšna požréšno pridevnik [požréšən]

1.

navadno slabšalno ki (rad) veliko jé

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

2.

ekspresivno ki pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev

3.

slabšalno ki si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje

3.1.

slabšalno

ETIMOLOGIJA: ↑požreti

queer queera; in kvír samostalnik moškega spola [kvír]

1.

skupek, celota teoretskih spoznanj in družbenopolitičnih načel o spolni usmerjenosti, ki ni heteroseksualna, in spolni identiteti, ki se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z osebo, katere spolna usmerjenost ni heteroseksualna ali katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: kvirovski

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. queer, prvotno ‛čuden, svojevrsten’

vaterpolíst vaterpolísta samostalnik moškega spola [vaterpolíst]

športnik, ki se ukvarja z vaterpolom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vaterpòlist, iz ↑vaterpolo

večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja]

obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka

STALNE ZVEZE: zadnja večerja
ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz ↑večer

volkodlák volkodláka samostalnik moškega spola [vou̯kodlák]

1.

bajeslovno bitje, ki je podnevi človek, ponoči ob polni luni pa postane krvoločno in podobno volku

1.1.

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vukòdlak, vȕkodlak, nar. rus. volkolák, volkodlák, polj. wilkołak < pslov. *vьlkolakъ iz ↑volk + pslov. *lakъ ‛obleka, koža’ - več ...

bíatlonka bíatlonke samostalnik ženskega spola [bíjatlọnka]

športnica, ki se ukvarja z biatlonom

ETIMOLOGIJA: ↑biatlon

dežník dežníka samostalnik moškega spola [dežník] in [dəžník]

1.

priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: neformalno marela

2.

užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnikarica, neformalno marela, iz biologije orjaški dežnik

2.1.

3.

vojaški obrambni sistem, ki ščiti pred napadi iz zraka

4.

kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: neformalno marela

5.

ekspresivno kdor deluje kot zaščitnik

STALNE ZVEZE: orjaški dežnik
ETIMOLOGIJA: ↑dež

gígavát gígaváta samostalnik moškega spola [gígavát]

iz fizike merska enota za izražanje moči, milijarda vatov; simbol: GW

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; iz novoklas. giga.. ‛milijarda osnovnih enot’ iz gr. gígas ‛velikan, orjak’ in ‛mogočen’ + ↑watt

gromôvnik gromôvnika samostalnik moškega spola [gromôu̯nik]

1.

bog groma, bliska

2.

ekspresivno javni govornik, ki glasno, zavzeto, odločno izraža svoja stališča

ETIMOLOGIJA: iz ↑grom

hídra hídre samostalnik ženskega spola [hídra]

1.

grško mitološko bitje s kačjim telesom in navadno devetimi glavami, ki posekane znova zrastejo

2.

iz zoologije manjša sladkovodna žival z vrečastim telesom in lovkami, ki je pritrjena na podlago in živi v simbiozi z algami; primerjaj lat. Chlorohydra viridissima

3.

ekspresivno kar hitro, nenehno raste in je kljub nasprotnim prizadevanjem neuničljivo

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Hydra in) lat. hydra iz gr. hýdra, prvotno ‛vodna žival’ iz hýdōr ‛voda’

hudôbec hudôbca samostalnik moškega spola [hudôbec]

1.

ekspresivno kdor komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: ekspresivno hudoba

2.

ekspresivno bitje, ki pooseblja grozljivost, zlo; SINONIMI: ekspresivno hudoba

2.1.

evfemistično

;

SINONIMI:

evfemistično hudoba, evfemistično hudobni duh

ETIMOLOGIJA: ↑hudoba

júnec júnca samostalnik moškega spola [júnəc]

1.

mlad samec goveda

1.1.

;

SINONIMI:

junetina

1.2.

2.

ekspresivno močan fant z veliko življenjske moči, navadno razposajen, nepremišljen, nedorasel

2.1.

ekspresivno

moški

ETIMOLOGIJA: = stcslov. junьcь, hrv., srb. júnac, strus. unьcь, slovaš. junec < pslov. *junьcь ‛mlad vol ali bik’ iz *junъ ‛mlad’ = litov. jáunas, latv. jaûns iz ide. *h2ai̯-u- ‛življenje, življenjski čas, življenjska moč’, tako kot stind. yúvan-, lat. iuvenis nem. jung, angl. young - več ...

klén2 kléna kléno pridevnik [klén]

1.

ekspresivno ki je v dobrem fizičnem, psihičnem stanju

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno ki je zgleden, v skladu s tradicijo in običaji ali se mu to pripisuje

2.1.

ekspresivno

3.

ekspresivno ki dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči

4.

ki dosega, ima zadovoljivo debelino, trdoto

ETIMOLOGIJA: verjetno okrajšano iz ↑(je)klen; manj verjetno h ↑kliti - več ...

klénost klénosti samostalnik ženskega spola [klénost]

1.

ekspresivno lastnost koga, da je v dobrem fizičnem, psihičnem stanju

2.

ekspresivno lastnost koga, da je v skladu s tradicijo in običaji ali se mu to pripisuje

2.1.

ekspresivno

3.

ekspresivno lastnost česa, da dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči

4.

lastnost česa, da dosega, ima zadovoljivo debelino, trdoto

ETIMOLOGIJA: ↑klen

konjìč konjíča samostalnik moškega spola [konjìč]

1.

ekspresivno konj

2.

igrača, ki predstavlja konja

3.

manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjiček

FRAZEOLOGIJA: jekleni konjič
ETIMOLOGIJA: ↑konj

konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək]

1.

navadno ekspresivno konj, zlasti manjši

2.

igrača, ki predstavlja konja; SINONIMI: konj

3.

dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: hobi

4.

ekspresivno vozilo, zlasti avtomobil

5.

manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič

STALNE ZVEZE: morski konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček
ETIMOLOGIJA: ↑konjič

kW simbol

1.

simbol za enoto kilovat

2.

del pridevniške zloženke v obliki n-kW kilovatni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑kilovat

lúmen lúmna samostalnik moškega spola [lúmən]

1.

iz fizike izpeljana merska enota za izražanje svetlobnega toka, ki ustreza svetlobnemu toku, ki ga svetilo s svetilnostjo ene kandele oddaja v prostorski kot velikosti enega steradiana; simbol: lm

2.

iz biologije, iz medicine prostor v notranjosti cevastega, votlega organa

3.

ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, inteligentnosti, nadarjenosti

STALNE ZVEZE: ANSI lumen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Lumen, angl., frc. lumen, iz lat. lūmen ‛luč, svetloba’

novéla novéle samostalnik ženskega spola [novéla]

1.

pravni akt, s katerim se spreminja ali dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne moči

2.

krajše pripovedno delo z manjšim številom oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno presenetljivim preobratom, navadno v prozi

3.

televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: telenovela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Novelle) iz it. novella ‛novica, novička, nekaj novega’, iz lat. novellus ‛nov, novcat’ iz novus ‛nov’ - več ...

pítbul pítbula; tudi pít bull samostalnik moškega spola [pídbul]

1.

kratkodlak pes s krepkim telesom, večjo glavo z neizrazitim čelom in privihanimi uhlji; SINONIMI: pitbul terier

2.

slabšalno kdor je zelo agresiven, nepopustljiv ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: pitbul terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pit bull (terrier) iz pit v pomenu ‛bojišče’ in ↑bul(dog)

povzpétnež povzpétneža samostalnik moškega spola [pou̯spétneš pou̯spétneža]

ekspresivno kdor si prizadeva napredovati z vsemi sredstvi, brez upoštevanja pravic, potreb drugih

ETIMOLOGIJA: iz povzpeten iz ↑povzpeti se

sámozavést sámozavésti samostalnik ženskega spola [sámozavést]

prepričanost o svojih sposobnostih, znanju, moči

ETIMOLOGIJA: ↑sam + ↑zavest

sámozavésten sámozavéstna sámozavéstno pridevnik [sámozavéstən]

1.

ki je prepričan o svojih sposobnostih, znanju, moči

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑samozavest

trenažêr trenažêrja samostalnik moškega spola [trenažêr]

1.

sobna športna naprava za razvijanje, ohranjanje telesne pripravljenosti in mišične moči

1.1.

2.

naprava za usposabljanje, urjenje koga, navadno vojakov, s katero se posnemajo pogoji pri opravljanju določenih nalog, operacij

STALNE ZVEZE: eliptični trenažer
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb. trenàžēr) iz rus. trenažër, iz trenáž ‛treniranje, trening’, glej ↑trenirati

vampír vampírja samostalnik moškega spola [vampír]

1.

bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku

2.

manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologije vampirski netopir

3.

ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči

4.

ekspresivno žival, zlasti žuželka, ki sesa kri

STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika