bárjevka -e ž (ā) bot. močvirska orhideja z drobnimi rumeno zelenimi cveti, Microstylis monophyllos
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
bekasína -e ž (ȋ) zool. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica: jata preplašenih bekasin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
bóbnarica -e ž (ọ̑) - 1. zastar. bobnarjeva žena: pesem o lepi bobnarici
- 2. zool. nočna močvirska ptica, Botaurus stellaris: bobnarica buka, ruči / mala bobnarica čapljica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
bukáč -a m (á) nar. nočna močvirska ptica; bobnarica: bukač buka v močvirju;
jata bukačev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
capovóznik -a m (ọ̑) zool. močvirska ptica s črnimi lisami po rumenem hrbtu, Rallus aquaticus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
čájca -e ž (ȃ) nar. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica: Svete in nedotakljive so bile samo tri ptice: lastovka, štorklja in grlica .. celo čajce so spadale mednje, čeprav ne vem, zakaj (M. Kranjec)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
čáplja -e ž (ȃ) štorklji podobna močvirska ptica: čaplje letijo v dolgi vrsti
♦ zool. siva čaplja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
čápljica -e ž (ȃ) zool. močvirska ptica golobje velikosti s črnim perjem po hrbtu, Ixobrychus minutus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
čeládnica -e ž (ȃ) bot. močvirska rastlina s čeladi podobnim izrastkom na cvetni čaši, Scutellaria
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
čokéta -e ž (ẹ̑) zool. močvirska ptica selivka, podobna kljunaču, Gallinago media
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
gŕbež -a m (ȓ) ekspr. grbavec: tudi grbež seveda ni pozabil priti
♦ zool. severnoevropska močvirska ptica selivka škrjančeve velikosti, Lymnocryptes minimus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
grézovka -e ž (ẹ̄) bot. močvirska rastlina z rumeno zelenimi cveti v grozdu, Liparis loeselii
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
íbis -a m (ȋ) zool., navadno v zvezi sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica: sveti ibis je bil Egipčanom simbol boga modrosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
jéžek -žka m (ẹ̄) - 1. manjšalnica od jež 1: mladi ježki
- 2. navadno v zvezi morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi: odstraniti s kopališča morske ježke; stopiti na ježka; lupine morskih ježkov
- 3. kar je po bodicah podobno ježu: navijati si lase na ježke; nabodla je cvetlična stebla na ježka v široki vazi
// slaščica v obliki kroglice, posute s čokoladnimi mrvicami: naročiti ježka in kremno rezino
♦ bot. ježek vodna ali močvirska rastlina z enospolnimi rumenkasto zelenimi cveti v glavicah, Sparganium; rjavi ježek užitna goba rjave barve z bodicami na spodnji strani klobuka in na betu, Sarcodon imbricatum; rumeni ježek užitna goba rumene barve z bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnum repandum; zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
kačúnka -e ž (ȗ) bot., navadno v zvezi močvirska kačunka rastlina z votlo koreniko in socvetjem, ki ga obdaja bel tulec, Calla palustris
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
kólmež -a m (ọ̑) močvirska rastlina z dišečo koreniko, dolgimi ozkimi listi in socvetjem, ki ga obdaja zelen tulec: sušiti korenike kolmeža / čaj iz kolmeža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
koščíca -e ž (í) - 1. manjšalnica od kost: ptič ima drobne koščice / ribja koščica se mu je zataknila v grlu
- 2. osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu: breskova, slivova koščica / sadne koščice
- 3. nar. prekmursko bučno seme: nepozabni so bili zimski večeri z luščenjem koščic
● ekspr. njeni prsti so same koščice so zelo suhi; ekspr. rad bi mu koščice potipal, pretresel rad bi ga zelo pretepel
♦ anat. slušne koščice koščice v srednjem ušesu, ki prenašajo tresljaje z bobniča v notranje uho; bot. koščica močvirska ali vodna rastlina s pernato deljenimi listi in belimi cveti v kobulih, Sium
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
kozíca in kôzica -e ž (í; ó) nav. ekspr. manjšalnica od koza: pasti kozice / tesarska kozica
♦ zool. kozica močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja, Gallinago gallinago; kozice prosojni in rahlo bočno stisnjeni rakci tankih nog, ki živijo zlasti v morju, Natantia; jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
krvénka -e ž (ẹ̄) bot., navadno v zvezi navadna krvenka močvirska rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Lythrium salicaria
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
kvakáč -a m (á) zool. nočna močvirska ptica, ki dobro pleza, Nycticorax nycticorax
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
lógarica -e ž (ọ̑) bot. po močvirnih travnikih ali med grmovjem rastoča rastlina s tulipanu podobnimi visečimi cveti, Fritillaria: močvirska logarica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
mávček -čka m (ȃ) bot. močvirska rastlina z drobnimi cveti v klasih, Trichophorum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
močvárast -a -o prid. (ȃ) ekspr. močviren: močvarasta pokrajina / močvarasta megla močvirska // močvarasto okolje nemoralno, pokvarjeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
močvírnica -e ž (ȋ) - 1. močvirska voda: izpod škornjev brizga močvirnica; kalna močvirnica
- 2. močvirska ptica: prirediti lov na močvirnice
♦ bot. kukavica z zelenkastimi, rjavo ali vijoličasto rdečimi cveti v socvetju, Epipactis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
močvírnik -a m (ȋ) - 1. močvirska ptica: ponoči se oglašajo močvirniki; loviti močvirnike
- 2. mont. prostor, v katerem se zbirajo jamske vode: čistiti močvirnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
močvírski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na močvirje: močvirska megla, voda;
močvirske ptice, rastline / močvirsko obrobje / poljud. (močvirska) mrzlica bolezen z občasnimi napadi mrzlice, strok. malarija
♦ bot. močvirska latovka latovka, ki uspeva na močvirnih travnikih, Poa palustris; močvirska logarica po močvirnih travnikih rastoča rastlina s tulipanu podobnimi visečimi cveti, Fritillaria meleagris; petr. močvirski plin plin, ki se izloča iz močvirnih tal, zlasti metan; vrtn. močvirska cipresa visoko parkovno drevo z iglami v dveh redeh, Taxodium distichum; zool. močvirski lunj ptica ujeda, ki živi v bližini močvirij, Circus pygargus; močvirska uharica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
mókož -a m (ọ̑) zool. močvirska ptica s črnimi lisami po rumenem hrbtu, Rallus aquaticus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
mókožka -e ž (ọ̑) zool. manjša močvirska ptica selivka, ki si išče hrano ponoči; grahasta tukalica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
mŕzlica -e ž (ȓ) - 1. drgetanje (mišic) z občutkom mraza pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in trese ga mrzlica; bolnik dobi, ima mrzlico; huda mrzlica
// poljud. bolezen z občasnimi napadi mrzlice, strok. malarija: zatirati mrzlico z izsuševanjem močvirij / močvirska mrzlica - 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom velika živčna napetost, vznemirjenje: ves čas pred odhodom je bilo čutiti nekako mrzlico; premagati govorniško mrzlico tremo
// potovalna mrzlica / neprestano živi v razburljivi mrzlici - 3. ekspr., s prilastkom povečano zanimanje za kako dejavnost ali njeno veliko povečanje: investicijska mrzlica; naftna mrzlica; novoletna nakupovalna mrzlica; vesoljska mrzlica / zlata mrzlica povečano iskanje zlata
♦ med. intermitentna mrzlica pri kateri temperatura zelo niha; poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi infekcije; povratna mrzlica bolezen, pri kateri se napadi mrzlice in vročine pojavljajo v vedno milejši obliki in daljših presledkih; rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; senena mrzlica bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; seneni nahod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
mrzlíčnik tudi mŕzličnik -a m (ȋ; ȓ) bot. močvirska rastlina s trojnatimi listi in rdečkastimi cveti v socvetjih, Menyanthes trifoliata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
múnec -nca m (ȗ) bot. močvirska rastlina, pri kateri cvetno odevalo nadomeščajo srebrno bele dlačice, Eriophorum: munec in šaš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
nokôta in nokóta -e ž (ó; ọ̑) bot. travniška rastlina s pernatimi listi in metuljastimi cveti v socvetjih, Lotus: močvirska, navadna nokota
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
oslàd in oslád -áda m (ȁ á; ȃ) bot. travniška ali močvirska rastlina s pernatimi listi in z belkastimi cveti v socvetju, Filipendula: čaj iz močvirskega oslada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
plevíca -e ž (í) ženska, ki pleve: na polju je bilo precej plevic;
žanjice in plevice
♦ zool. močvirska ptica z rdeče rjavim perjem in dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, Plegadis falcinellus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
ponôčen -čna -o prid. (ó) nočen: nič ni motilo ponočne tišine / udeležil se je ponočnega pohoda; ponočna vožnja ga je utrujala; opazovati ponočno nebo / delati v ponočni izmeni; ponočno delo / tovarna išče ponočnega vratarja / ponočne živali
♦ zool. ponočna čaplja nočna močvirska ptica, ki dobro pleza; kvakač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
poréčnik -a m (ẹ̑) bot. vodna ali močvirska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v socvetju, Alisma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
potapljávka -e ž (ȃ) - 1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s potapljanjem: potapljavka se je dvignila na površino; bila je dobra plavalka in potapljavka
- 2. navadno s prilastkom žival, ki se potaplja: race so dobre potapljavke
♦ zool. afriška potapljavka močvirska ptica s podolgovatim trupom temno rjave barve s črnimi in belimi lisami in rdečimi nogami, Podica senegalensis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
príba -e ž (í) zool. po hrbtu zelenkasto črna močvirska ptica z dolgim črnim čopom, Vanellus vanellus: priba skovika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
púklež -a m (ȗ) zool. severnoevropska močvirska ptica selivka škrjančeve velikosti; grbež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
rákar -ja m (ȃ) kdor lovi rake: spreten rakar
♦ zool. rumenkasto rjava močvirska ptica z belo progo nad očmi, Acrocephalus arundinaceus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
rášč -í ž (ȃ) star. rast: uravnavati rašč dreves / duhovna rašč / močvirska rašč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
régelj -glja m (ẹ́) bot. vodna ali močvirska rastlina s pernato deljenimi ali celimi listi in drobnimi belimi cveti, Lycopus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
rôgoz tudi rogóz -óza m (ó ọ́; ọ̑) močvirska ali vodna rastlina z dolgimi, ozkimi listi in rjavim, valju podobnim socvetjem: listi rogoza / z rogozom poraščeno močvirje / izdelki iz rogoza rogozovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
rosíka -e ž (í) bot. mesojeda močvirska rastlina z žlezastimi listi in belimi cveti v socvetjih, Drosera: z rosiko poraščeno barje / okroglolistna rosika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
rožmarínka -e ž (ȋ) bot., navadno v zvezi navadna rožmarinka močvirska grmičasta rastlina s suličastimi listi in visečimi rdečkastimi cveti, Andromeda polifolia
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
sábljarka -e ž (ȃ) zool. - 1. močvirska ptica z dolgimi nogami in dolgim, nekoliko navzgor ukrivljenim kljunom, Recurvirostra avosetta: prosenka in sabljarka
- 2. sladkovodna riba s skoraj ravnim hrbtom in sabljasto usločenim trebuhom, Pelecus cultratus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
síta -e ž (í) bot. travam podobna rastlina s cveti v klasih, Eleocharis: stebla site / iglasta, močvirska sita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
sítovec -vca m (ī) bot. močvirska rastlina s ščetinastimi listi in cveti v glavicah, Schoenus: loček in sitovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
sklédnica -e ž (ẹ̑) zool., navadno v zvezi evropska močvirska sklednica v stoječih ali počasi tekočih vodah živeča želva z rumenimi pegami na oklepu, Emys orbicularis: sklednice in kornjače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
sóvec -vca m (ọ̄) bot. močvirska ali vodna rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Oenanthe: vodni sovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
svét -a -o prid., svetéjši (ẹ̑ ẹ́) - 1. rel. zaradi popolnosti vreden češčenja: Bog je svet / sveti [sv.] Duh tretja božja oseba; sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef
// sveta brata Ciril in Metod
// ki je v zvezi z Bogom, svetniki, verskimi obredi: sveti kraji; sveti ostanki relikvije; sveta pesem, podoba; poljubiti sveta tla / (sveti) krst prvi od sedmih zakramentov katoliške cerkve; sveti oče papež; (sveti) sinod v pravoslavni cerkvi najvišji kolektivni upravni, izvršni organ; (sveta) maša; sveto leto navadno vsako petindvajseto leto, namenjeno verski prenovi, poglobitvi; sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; sveto rešnje telo tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve - 2. v zvezi sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere: brati, razlagati sveto pismo / sveto pismo nove, stare zaveze
- 3. ki se časti kot božansko bitje, bog: sveti bik, hrošč; sveti hrast; indijske svete krave
// ki je v zvezi z bogovi, kultom, verskimi obredi: sveti kamen; jezik svetih knjig / sveta gora Olimp; romati v sveto mesto v Meko
// sveto število - 4. ekspr. ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: bil je svet in pobožen mož / njegovo življenje je bilo sveto / delati se svetega
- 5. ekspr., v povedni rabi ki ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim: ta kraj je zanj svet; zakon jim je bil svet in nedotakljiv; izgubil je vse, kar mu je bilo sveto
- 6. ekspr. ki se pojavlja v veliki stopnji: sveti mir; bližal se je s svetim strahom zelo spoštljivo; obšla ga je sveta groza; sveto spoštovanje
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: to je naša sveta dolžnost, pravica; sveta resnica / sveta vojna proti fašizmu upravičena
// kot vzklik o sveta preproščina
● ekspr. vidita se na (vsake) svete čase malokdaj, poredkoma; v krščanskem okolju (sveti) križ božji, pa začnimo izraža prošnjo za uspeh pri delu; šalj. dolg ti bo plačal o svetem nikoli nikoli; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; sveta noč v krščanstvu noč pred božičem; ekspr. sveta nebesa, kako je lepo izraža začudenje, navdušenje; ekspr. nič mu ni sveto pri svojem ravnanju nima pomislekov
♦ med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; zgod. sveta aliansa ali sveta zveza zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem; zool. sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica
svéto stil. svetó prisl.: sveto obljubiti, trditi, verjeti; sveto živeti; biti sveto prepričan
● ekspr. za sveto ne bi mogel tega reči z vso gotovostjo
svéti -a -o sam.: vsi svêti in vsi svéti v krščanskem okolju praznik vseh svetnikov 1. novembra; družina je zanjo nekaj svetega
♦ rel. Najsvetejše posvečena hostija, sveto rešnje telo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
škúrh -a m (ȗ) zool. velika močvirska ptica z dolgim, nekoliko upognjenim kljunom, Numenius: tam so gnezdili škurhi / veliki škurh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
štórklja -e ž (ọ̑) - 1. velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogami: štorklja je gnezdila na strehi; štorklje so klopotale s kljuni; stoji na eni nogi kakor štorklja
● evfem. štorklja ti bo prinesla bratca rodil se ti bo bratec
♦ zool. bela, črna štorklja - 2. med drugo svetovno vojno nemško enokrilno izvidniško letalo: štorklja preletava sovražnikovo ozemlje / nemška štorklja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
taksódij -a m (ọ́) vrtn. visoko parkovno drevo z iglami v dveh redeh; močvirska cipresa: taksodij in omorika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
tráva -e ž (á) rastlina z dolgimi ozkimi listi in kolenčastim steblom brez izrazitih cvetov: spomladi trava ozeleni;
po dvorišču se razrašča trava;
kositi travo;
krave mulijo travo;
pohoditi, pomendrati, potlačiti travo;
popleti, populiti, požeti travo v vinogradu;
skriti se v travo;
gosta, mehka, mlada, rosna, sočna, visoka trava;
šop trave;
bilo jih je kot listja in trave zelo veliko // ekspr.: trave so se zibale v vetru; vonj junijskih trav / povsod je pesek, le tu in tam raste kaka trava šop trave; ekspr. pozna vse trave in njihovo zdravilno moč zelišča // nakositi trave, travo za živino; grabiti, obračati, sušiti travo; naročje trave / angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; gorska, gozdna, močvirska trava // travnata površina: otroci se igrajo na travi; hoditi po pesku in travi / kot opozorilo ne hodi po travi / ekspr. petje murnov v travah
● ekspr. še preden je trava prerasla njegov grob, so ga pozabili kmalu po njegovi smrti; ekspr. naj raste trava ali ne, ko nas ne bo vseeno nam je, kako bo po naši smrti; evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; žarg. kaditi, uživati travo hašiš; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. neumen, da sliši travo rasti zelo; poljud. marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica; z morsko travo polnjene žimnice s posušenimi listi, stebli morskih trav; plastična trava travi podobna plastična snov za blazine, pakiranje; nar. severovzhodno trava krompirja cima
♦ agr. kisla trava ki raste na kislih tleh; bot. trave rastline s kolenčastim steblom, navadno črtalastimi sedečimi listi in cveti v klaskih, Poaceae; klasasta s klasastim socvetjem, latasta trava z latastim socvetjem; medena trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; pasja trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; vrtn. pisana trava vrtna rastlina z dolgimi suličastimi listi z belimi ali rumenkastimi vzdolžnimi progami, Phalaris arundinacea var. picta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
tŕs -a m (ȓ) - 1. močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsi poraslo obrežje; pred njim trepeta kot trs / sekati trs v močvirju
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: zvezati trse / nekdaj pisati s trsom - 2. posamezna rastlina (vinske) trte: trs odžene, rodi; obrezati, okopati, saditi trse; jalovi, rodni trsi; razdalje med trsi
♦ agr. matični trs; sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. papirusov trs
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
tŕst -a m (ȓ) močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsti poraslo obrežje;
trepetati, zibati se kot trst // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: narediti opaž iz trstov
♦ agr. sladkorni trst tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. indijski trst bambus; navadni trst do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju, Phragmites australis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
trstíka -e ž (í) močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: prelomiti trstiko;
steblo trstike / bambusova trstika // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: piščalka iz trstike / obiti lesene stene, strop s trstiko
♦ bot. trstika do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju; navadni trst; obrt. štukaturna trstika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
tŕstnica -e ž (ȓ) zool. vrabcu podobna močvirska ptica, navadno s svetlejšimi progami po hrbtu, Acrocephalus: petje trstnic / močvirska trstnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
túkalica -e ž (ū) zool. manjša močvirska ptica selivka z rjavkastim, belo pisanim perjem po hrbtu in razmeroma dolgimi nogami, Porzana: oglašanje tukalice / grahasta, pritlikava tukalica
♦ zool. zelenonoga tukalica močvirska ptica selivka modro črne barve, po velikosti podobna golobu, Gallinula
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
túlipan tudi tulipán -a m (ȗ; ȃ) okrasna rastlina s pokončnim čašastim cvetom in črtalastimi listi: nasaditi tulipane;
rdeči, rumeni tulipani;
čebulice tulipanov / šopek tulipanov / vrtni tulipan
● ekspr. dežela tulipanov Holandska
♦ bot. močvirski tulipan močvirska logarica; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim, Fritillaria imperialis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
udírati se -am se nedov. (ī ȋ) - 1. pod pritiskom, težo pomikati se v navpični smeri navzdol: led, sneg se udira / razmehčana tla so se udirala pod nogami
// zaradi lastne teže prodirati v navpični smeri navzdol v kaj: kolesa se udirajo v razmočeno zemljo; udiral se je do kolen v sneg; brezoseb. na pobočju se jim je do pasu udiralo - 2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spreminjati položaj v smeri navpično navzdol: streha se udira
// zaradi dotrajanosti, poškodovanosti padati navzdol: kjer se strop udira, so velike luknje - 3. pod pritiskom, težo spreminjati obliko v smeri navpično navzdol: preproge so se udirale zaradi težkega pohištva
// spreminjati obliko v smeri v notranjost: ob slabi hrani so se živalim lakotnice vse bolj udirale; bolniku se udirajo oči, prsi - 4. ekspr. začenjati silovito teči: solze se ji udirajo po licih; iz nosu se mu večkrat udira kri
udirajóč se -a -e: udirajoča se streha; udirajoča se močvirska tla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
úharica -e ž (ȗ) roparska nočna ptica z okroglo glavo in pernatimi uhlji: hukanje uharice
♦ zool. mala uharica majhna sova z dolgimi pernatimi uhlji in rumenimi očmi, Asio otus; močvirska uharica v barjih in močvirjih živeča sova z majhnimi pernatimi uhlji, ki gnezdi na tleh, Asio flammeus; velika uharica velika sova z dolgimi črnimi, rumeno obrobljenimi pernatimi uhlji, ki gnezdi v zapuščenih gnezdih, Bubo bubo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
vívek -vka m (ȋ) zool. po hrbtu zelenkasto črna močvirska ptica z dolgim črnim čopom; priba: vivki vivkajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
vodoljúba -e ž (ȗ) bot. vodna ali močvirska rastlina s črtalastimi listi in rožnato rdečimi cveti v kobulastem socvetju, Butomus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
zelenonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima zelene noge: zelenonoga ptica
♦ zool. zelenonoga tukalica močvirska ptica selivka modro črne barve, po velikosti podobna golobu, Gallinula
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
žlíčarka -a ž (ȋ) zool. močvirska ptica selivka z belim perjem in na koncu v obliki žlice razširjenim kljunom, Platalea leucorodia: žličarke in plevice / navadna, siva žličarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.