bárjevka -e ž (ā)
bot. močvirska orhideja z drobnimi rumeno zelenimi cveti, Microstylis monophyllos:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

bekasína -e ž (ȋ)
zool. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica2: jata preplašenih bekasin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

bic [bȋc] samostalnik moškega spola

močvirska rastlina biček, loček, LATINSKO: Juncus effusus

PRIMERJAJ: bičevje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

bičevje [bȋčevje] samostalnik srednjega spola

močvirska rastlina biček, loček, LATINSKO: Juncus effusus

PRIMERJAJ: bic

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

bika [bíka] samostalnik ženskega spola

močvirska rastlina trst, LATINSKO: Phragmites communis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

bóbnarica -e ž (ọ̑)
1. zastar. bobnarjeva žena: pesem o lepi bobnarici
2. zool. nočna močvirska ptica, Botaurus stellaris: bobnarica buka, ruči / mala bobnarica čapljica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

bóbnarica -e ž
zool. nočna močvirska pticapojmovnik
SINONIMI:
nar. bukač
GLEJ ŠE: čapljica, ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

bôbova želézova rúda -e -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

bôbovec -vca m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

bukáč -a m (á)
nar. nočna močvirska ptica; bobnarica: bukač buka v močvirju; jata bukačev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

capovóznik -a m (ọ̑)
zool. močvirska ptica s črnimi lisami po rumenem hrbtu, Rallus aquaticus:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

ciprésa -e ž
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik močvirska cipresa

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

čájca -e ž (ȃ)
nar. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica2: Svete in nedotakljive so bile samo tri ptice: lastovka, štorklja in grlica .. celo čajce so spadale mednje, čeprav ne vem, zakaj (M. Kranjec)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

čáplja -e ž (ȃ)
štorklji podobna močvirska ptica: čaplje letijo v dolgi vrsti
♦ zool. siva čaplja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

čáplja -e ž
štorklji podobna močvirska pticapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. čapljica
GLEJ ŠE: kvakač, ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

čaplja -e (čapla) samostalnik ženskega spola
velika dolgonoga in dolgovrata močvirska ptica selivka; SODOBNA USTREZNICA: čaplja, štorklja; danes čapljo dosledneje ločujemo od štorklje
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

čápljica -e ž (ȃ)
zool. močvirska ptica golobje velikosti s črnim perjem po hrbtu, Ixobrychus minutus:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

čápljica -e ž
zool. močvirska ptica golobje velikosti s črnim perjem po hrbtupojmovnik
SINONIMI:
zool. mala bobnarica
GLEJ ŠE SINONIM: čaplja
GLEJ ŠE: ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

čeládnica -e ž (ȃ)
bot. močvirska rastlina s čeladi podobnim izrastkom na cvetni čaši, Scutellaria:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

čokéta -e ž (ẹ̑)
zool. močvirska ptica selivka, podobna kljunaču, Gallinago media:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

fugrle [fugrlȅnepopoln podatek fugrlẹ́tanepopoln podatek] samostalnik moškega spola

neka močvirska ptica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

gŕbež -a m (ȓ)
ekspr. grbavec: tudi grbež seveda ni pozabil priti
♦ zool. severnoevropska močvirska ptica selivka škrjančeve velikosti, Lymnocryptes minimus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

gŕbež -a m
zool. severnoevropska močvirska ptica selivkapojmovnik
SINONIMI:
zool. puklež
GLEJ ŠE SINONIM: grbavec
GLEJ ŠE: ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

grézovka -e ž (ẹ̄)
bot. močvirska rastlina z rumeno zelenimi cveti v grozdu, Liparis loeselii:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

helofít -a m (ȋ) rastl. |močvirska rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

íbis íbisa samostalnik moškega spola [íbis] STALNE ZVEZE: sveti ibis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ibis in lat. ībis ter gr. ĩbis iz egip.
íbis -a m (ȋ)
zool., navadno v zvezi sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica: sveti ibis je bil Egipčanom simbol boga modrosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

íbis -a m
zool. tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjempojmovnik
SINONIMI:
zool. sveti ibis
GLEJ ŠE: ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

jéžek -žka m (ẹ̄)
1. manjšalnica od jež 1: mladi ježki
2. navadno v zvezi morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi: odstraniti s kopališča morske ježke; stopiti na ježka; lupine morskih ježkov
3. kar je po bodicah podobno ježu: navijati si lase na ježke; nabodla je cvetlična stebla na ježka v široki vazi
// slaščica v obliki kroglice, posute s čokoladnimi mrvicami: naročiti ježka in kremno rezino
// priprava za zapenjanje oblačil in obutve, sestavljena iz dveh sprijemalnih trakov: čevelj se zapenja na ježka, z ježkom
♦ bot. ježek vodna ali močvirska rastlina z enospolnimi rumenkasto zelenimi cveti v glavicah, Sparganium; rjavi ježek užitna goba rjave barve z bodicami na spodnji strani klobuka in na betu, Sarcodon imbricatum; rumeni ježek užitna goba rumene barve z bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnum repandum; zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kačúnka -e ž (ȗ)
bot., navadno v zvezi močvirska kačunka rastlina z votlo koreniko in socvetjem, ki ga obdaja bel tulec, Calla palustris:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kólmež -a m (ọ̑)
močvirska rastlina z dišečo koreniko, dolgimi ozkimi listi in socvetjem, ki ga obdaja zelen tulec: sušiti korenike kolmeža / čaj iz kolmeža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

koščíca -e ž (í)
1. manjšalnica od kost: ptič ima drobne koščice / ribja koščica se mu je zataknila v grlu
2. osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu: breskova, slivova koščica / sadne koščice
3. nar. prekmursko bučno seme: nepozabni so bili zimski večeri z luščenjem koščic
● ekspr. njeni prsti so same koščice so zelo suhi; ekspr. rad bi mu koščice potipal, pretresel rad bi ga zelo pretepel
♦ anat. slušne koščice koščice v srednjem ušesu, ki prenašajo tresljaje z bobniča v notranje uho; bot. koščica močvirska ali vodna rastlina s pernato deljenimi listi in belimi cveti v kobulih, Sium

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kôzica2 tudi kozíca -e ž (ó; í)
nav. ekspr. manjšalnica od koza: pasti kozice / tesarska kozica
♦ zool. kozica močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja, Gallinago gallinago; kozice prosojni in rahlo bočno stisnjeni rakci tankih nog, ki živijo zlasti v morju, Natantia; jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kozíca2 -e ž
1.
zool. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenjapojmovnik
SINONIMI:
zool. bekasina, nar. čajca
2.
zool. prosojni in rahlo bočno stisnjeni rakec tankih nog, ki živi zlasti v morjupojmovnik
SINONIMI:
zool. garnela
GLEJ ŠE SINONIM: koza
GLEJ ŠE: ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

krvénka -e ž (ẹ̄)
bot., navadno v zvezi navadna krvenka močvirska rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Lythrium salicaria:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kvakáč -a m (á)
zool. nočna močvirska ptica, ki dobro pleza, Nycticorax nycticorax:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kvakáč -a m
zool. nočna močvirska ptica, ki dobro plezapojmovnik
SINONIMI:
zool. ponočna čaplja
GLEJ ŠE: ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

lasek ► ˈlasak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

lógarica1 -e ž (ọ̑)
bot. po močvirnih travnikih ali med grmovjem rastoča rastlina s tulipanu podobnimi visečimi cveti, Fritillaria: močvirska logarica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

marijin ► maˈriːjėn -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mávček -čka m (ȃ)
bot. močvirska rastlina z drobnimi cveti v klasih, Trichophorum:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mečičje [mečíčje] samostalnik srednjega spola

neka močvirska trava, morda kolmež, LATINSKO: Acorus calamus

PRIMERJAJ: mečičevje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

močvárast -a -o prid. (ȃ)
ekspr. močviren: močvarasta pokrajina / močvarasta megla močvirska / močvarasto okolje nemoralno, pokvarjeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

močvárast -a -o; bolj ~ (ȃ) poud. ~ svet |močviren|; ~a megla |močvirska|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

močvírnica -e ž (ȋ)
1. močvirska ptica: prirediti lov na močvirnice
2. močvirska voda: izpod škornjev brizga močvirnica; kalna močvirnica
♦ bot. kukavica z zelenkastimi, rjavo ali vijoličasto rdečimi cveti v socvetju, Epipactis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

močvírnik -a m (ȋ)
1. močvirska ptica: ponoči se oglašajo močvirniki; loviti močvirnike; jate močvirnikov
2. pog., slabš. Ljubljančan: naduti, neotesani močvirniki / ljubljanski močvirniki
3. mont. prostor, v katerem se zbirajo jamske vode: čistiti močvirnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

močvírska hrastovína -e -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

močvírski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na močvirje: močvirska megla, voda; močvirske ptice, rastline / močvirsko obrobje / (močvirska) mrzlica bolezen z občasnimi napadi mrzlice, malarija
♦ bot. močvirska latovka latovka, ki uspeva na močvirnih travnikih, Poa palustris; močvirska logarica po močvirnih travnikih rastoča rastlina s tulipanu podobnimi visečimi cveti, Fritillaria meleagris; petr. močvirski plin plin, ki se izloča iz močvirnih tal, zlasti metan; vrtn. močvirska cipresa visoko parkovno drevo z iglami v dveh redeh, Taxodium distichum; zool. močvirski lunj ptica ujeda, ki živi v bližini močvirij, Circus pygargus; močvirska uharica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mókož -a m (ọ̑)
zool. močvirska ptica s črnimi lisami po rumenem hrbtu, Rallus aquaticus:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mókož -a m
zool. močvirska ptica s črnimi lisami po rumenem hrbtupojmovnik
SINONIMI:
zool. capovoznik
GLEJ ŠE: ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

mokož [mọ̄kož] samostalnik moškega spola

močvirska ptica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mókožka -e ž (ọ̑)
zool. manjša močvirska ptica selivka, ki si išče hrano ponoči; grahasta tukalica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mŕzlica -e ž (ȓ)
1. drgetanje (mišic) z občutkom mraza pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in trese ga mrzlica; bolnik dobi, ima mrzlico; huda mrzlica
// bolezen z občasnimi napadi mrzlice; malarija1: zatirati mrzlico z izsuševanjem močvirij / močvirska mrzlica
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom velika živčna napetost, vznemirjenje: ves čas pred odhodom je bilo čutiti nekako mrzlico; premagati govorniško mrzlico tremo / potovalna mrzlica / neprestano živi v razburljivi mrzlici
3. ekspr., s prilastkom povečano zanimanje za kako dejavnost ali njeno veliko povečanje: investicijska mrzlica; naftna mrzlica; novoletna nakupovalna mrzlica; vesoljska mrzlica / zlata mrzlica povečano iskanje zlata
♦ med. intermitentna mrzlica pri kateri temperatura zelo niha; poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi infekcije; povratna mrzlica bolezen, pri kateri se napadi mrzlice in vročine pojavljajo v vedno milejši obliki in daljših presledkih; rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; senena mrzlica bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; seneni nahod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mrzlíčnik tudi mŕzličnik -a m (ȋ; ȓ)
bot. močvirska rastlina s trojnatimi listi in rdečkastimi cveti v socvetjih, Menyanthes trifoliata:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

múnec -nca m (ȗ)
bot. močvirska rastlina, pri kateri cvetno odevalo nadomeščajo srebrno bele dlačice, Eriophorum: munec in šaš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

navádna krvénka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

nokôta in nokóta -e ž (ó; ọ̑)
bot. travniška rastlina s pernatimi listi in metuljastimi cveti v socvetjih, Lotus: močvirska, navadna nokota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Okrasna gizdavka
V Sloveniji se za vrsto želv Trachemys scripta , v katero sodita podvrsti rdečevratka in rumenovratka , uporablja ime popisana sklednica . Ime se uporablja tudi v uradnih dokumentih državnih inštitucij. Eden zadnjih primerov so Strokovne podlage za obvladovanje močno razširjenih invazivnih tujerodnih vrst za vrsto popisana sklednica ( Trachemys scripta ) , ki jih je Zavod RS za varstvo narave pripravil marca 2018.  Ker gre za terminološko popolnoma napačno uporabo rodovnega imena Trachemys , v praksi velikokrat prihaja do nejasnosti in zmede. Na to nakazuje na primer dejstvo, da ljudje zaradi sestavine sklednica v slovenskem imenu sklepajo, da se lahko popisana sklednica ( Trachemys scripta ) križa z močvirsko sklednico ( Emys orbicularis ). V naravi se rodova Emys in Trachemys s svojimi predstavniki pojavljata na različnih kontinentih in med njima ni znanega križanja.  V Herpetološkem društvu za odpravo neskladja predlagamo, da se za rod Trachemys uporablja ime gizdave želve , ki se je v preteklosti že uporabljalo, za vrsto Trachemys scripta pa ime okrasna gizdavka . Podvrsti Trachemys scripta scripta in Trachemys scripta elegans naj obdržita svoji že splošno uveljavljeni   imeni, torej rumenovratka in rdečevratka . Omenjen predlog za uveljavitev poenotenega imena bomo objavili v strokovnem biltenu.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda] STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad
ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz ↑osladiti, zaradi sladkega okusa rastline
oslàd in oslád -áda m (ȁ á; ȃ)
bot. travniška ali močvirska rastlina s pernatimi listi in z belkastimi cveti v socvetju, Filipendula: čaj iz močvirskega oslada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

palud ► ˈpalüːt paˈlüːda m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

palug ► ˈpalüːk paˈlüːga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

plevíca2 -e ž (í)
ženska, ki pleve: na polju je bilo precej plevic; žanjice in plevice
♦ zool. močvirska ptica z rdeče rjavim perjem in dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, Plegadis falcinellus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

póla, f. 1) die Fläche, Mur., Mik.; — 2) die Breite eines Zeuges, einer Leinwand, das Blatt, Cig., C.; dve poli vkup sešiti, Z.; srajca v dve poli, ein aus zwei Breiten zusammengenähtes Hemd, Z.; krilo v tri pole, Dol., Gor.; — 3) die Schichte (im geognostischen Sinne), das Flötz, V.-Cig., Erj. (Min.), Gor., Dol.-Erj. (Torb.); troja močvirska pola, plasti raznih pol, Schichtenlagerungen, Levst. (Močv.); — 4) der Bogen (Papier), Cig., Jan., nk.; izplačevalna p., der Zahlungsbogen, Nov.; — 5) der Flügel einer Doppelthüre, eines Fensters, Cig.; — 6) das Brückenjoch, Cig., DZkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

ponôčen -čna -o prid. (ó)
nočen: nič ni motilo ponočne tišine / udeležil se je ponočnega pohoda; ponočna vožnja ga je utrujala; opazovati ponočno nebo / delati v ponočni izmeni; ponočno delo / tovarna išče ponočnega vratarja / ponočne živali
♦ zool. ponočna čaplja nočna močvirska ptica, ki dobro pleza; kvakač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

poréčnik -a m (ẹ̑)
bot. vodna ali močvirska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v socvetju, Alisma:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

potapljávka -e ž (ȃ)
1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s potapljanjem: potapljavka se je dvignila na površino; bila je dobra plavalka in potapljavka
2. navadno s prilastkom žival, ki se potaplja: race so dobre potapljavke
♦ zool. afriška potapljavka močvirska ptica s podolgovatim trupom temno rjave barve s črnimi in belimi lisami in rdečimi nogami, Podica senegalensis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

príba -e ž (í)
zool. po hrbtu zelenkasto črna močvirska ptica z dolgim črnim čopom, Vanellus vanellus: priba skovika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

príba -e ž
zool. po hrbtu zelenkastočrna močvirska ptica z dolgim črnim čopompojmovnik
SINONIMI:
zool. vivek
GLEJ ŠE: ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

próga-esamostalnik ženskega spola
  1. podolgovata označena površina
    • proga nad čim, kje
  2. pot s tirnicami
    • proga za kaj
    • , proga med čim, kod
    • , proga proti čemu, kam
    • , proga s čim
  3. določena namenska pot
    • proga za kaj/koga
    • , proga s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

ptíca -e ž
žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjempojmovnik
SINONIMI:
ptič, knj.izroč. krilatec, pesn. lahkokrila ptica, knj.izroč. lahkokrilka, ekspr. ptiček, ekspr. ptičica, ekspr. ptička, star. tica, pog. tič, pog. tiček, pog. tičica, pog. tička
GLEJ ŠE SINONIM: prebrisanka
GLEJ ŠE: letalo, letalo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

púklež -a m (ȗ)
zool. severnoevropska močvirska ptica selivka škrjančeve velikosti; grbež

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

rákar -ja m (ȃ)
kdor lovi rake: spreten rakar
♦ zool. rumenkasto rjava močvirska ptica z belo progo nad očmi, Acrocephalus arundinaceus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

rášč -í ž (ȃ)
star. rast: uravnavati rašč dreves / duhovna rašč / močvirska rašč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

régelj -glja m (ẹ́)
bot. vodna ali močvirska rastlina s pernato deljenimi ali celimi listi in drobnimi belimi cveti, Lycopus:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

rjavka [rjȃvka] samostalnik ženskega spola
  1. rdečelaska, tj. ženska z rdečimi lasmi
  2. neka močvirska raca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

rôgoz tudi rogóz -óza m (ó ọ́; ọ̑)
močvirska ali vodna rastlina z dolgimi, ozkimi listi in rjavim, valju podobnim socvetjem: listi rogoza / z rogozom poraščeno močvirje / izdelki iz rogoza rogozovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

rôgoz -óza tudi rogóz -a m (ó ọ́; ọ̑) |močvirska ali vodna rastlina|; snov. rogozovina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

rôgoz -óza m
močvirska ali vodna rastlina z dolgimi, ozkimi listi in rjavim, valju podobnim socvetjempojmovnik
SINONIMI:
nar. rogoza
GLEJ ŠE SINONIM: rogozovina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

rosíka -e ž (í)
bot. mesojeda močvirska rastlina z žlezastimi listi in belimi cveti v socvetjih, Drosera: z rosiko poraščeno barje / okroglolistna rosika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

rožmarínka -e ž (ȋ)
bot., navadno v zvezi navadna rožmarinka močvirska grmičasta rastlina s suličastimi listi in visečimi rdečkastimi cveti, Andromeda polifolia:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

sábljarka -e ž (ȃ) zool.
1. močvirska ptica z dolgimi nogami in dolgim, nekoliko navzgor ukrivljenim kljunom, Recurvirostra avosetta: prosenka in sabljarka
2. sladkovodna riba s skoraj ravnim hrbtom in sabljasto usločenim trebuhom, Pelecus cultratus:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

síta -e ž (í)
bot. travam podobna rastlina s cveti v klasih, Eleocharis: stebla site / iglasta, močvirska sita

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

síta, f. = sit, die Binse, Cig.; močvirska s., die Teichbinse (heleocharis palustris), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

sítovec -vca m (ī)
bot. močvirska rastlina s ščetinastimi listi in cveti v glavicah, Schoenus: loček in sitovec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

sklédnica sklédnice samostalnik ženskega spola [sklédnica] STALNE ZVEZE: močvirska sklednica
ETIMOLOGIJA: ↑skleda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

sklédnica -e ž (ẹ̑)
zool., navadno v zvezi evropska močvirska sklednica v stoječih ali počasi tekočih vodah živeča želva z rumenimi pegami na oklepu, Emys orbicularis: sklednice in kornjače

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

sklédnica -e ž (ẹ̑) žival. evropska močvirska ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

sladíka, f. močvirska s., das Managras, der Manaschwingel (glyceria fluitans), Z., Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

snájperka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

sôvec -vca m (ō)
bot. močvirska ali vodna rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Oenanthe: vodni sovec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

svét3 -a -o prid., svetêjši (ẹ̑ ẹ́)
1. rel. zaradi popolnosti vreden češčenja: Bog je svet / sveti [sv.] Duh tretja božja oseba; sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef / sveta brata Ciril in Metod
// ki je v zvezi z Bogom, svetniki, verskimi obredi: sveti kraji; sveti ostanki relikvije; sveta pesem, podoba; poljubiti sveta tla / (sveti) krst prvi od sedmih zakramentov Katoliške cerkve; sveti oče papež; (sveti) sinod v Pravoslavni cerkvi najvišji kolektivni upravni, izvršni organ; (sveta) maša; sveto leto navadno vsako petindvajseto leto, namenjeno verski prenovi, poglobitvi; sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; sveto rešnje telo tretji od sedmih zakramentov Katoliške cerkve
2. v zvezi Sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno judovske vere: brati, razlagati Sveto pismo / Sveto pismo Nove, Stare zaveze
3. ki se časti kot božansko bitje, bog: sveti bik, hrošč; sveti hrast; indijske svete krave
// ki je v zvezi z bogovi, kultom, verskimi obredi: sveti kamen; jezik svetih knjig / sveta gora Olimp; romati v sveto mesto v Meko / sveto število
4. ekspr. ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: bil je svet in pobožen mož / njegovo življenje je bilo sveto / delati se svetega
5. ekspr., v povedni rabi ki ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim: ta kraj je zanj svet; zakon jim je bil svet in nedotakljiv; izgubil je vse, kar mu je bilo sveto
6. ekspr. ki se pojavlja v veliki stopnji: sveti mir; bližal se je s svetim strahom zelo spoštljivo; obšla ga je sveta groza; sveto spoštovanje
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: to je naša sveta dolžnost, pravica; sveta resnica / sveta vojna proti fašizmu upravičena / kot vzklik o sveta preproščina
● ekspr. vidita se na (vsake) svete čase malokdaj, poredkoma; v krščanskem okolju (sveti) križ božji, pa začnimo izraža prošnjo za uspeh pri delu; šalj. dolg ti bo plačal o svetem nikoli nikoli; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; sveta noč v krščanstvu noč pred božičem; ekspr. sveta nebesa, kako je lepo izraža začudenje, navdušenje; ekspr. nič mu ni sveto pri svojem ravnanju nima pomislekov
♦ med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; zgod. sveta aliansa ali sveta zveza zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem; zool. sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

škúrh -a m (ȗ)
zool. velika močvirska ptica z dolgim, nekoliko upognjenim kljunom, Numenius: tam so gnezdili škurhi / veliki škurh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

štórklja -e ž (ọ̑)
1. velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogami: štorklja je gnezdila na strehi; štorklje so klopotale s kljuni; stoji na eni nogi kakor štorklja
● evfem. štorklja ti bo prinesla bratca rodil se ti bo bratec
♦ zool. bela, črna štorklja
2. med drugo svetovno vojno nemško enokrilno izvidniško letalo: štorklja preletava sovražnikovo ozemlje / nemška štorklja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

štórklja -e ž
velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogamipojmovnik
SINONIMI:
nar. štrk, ekspr. žabogolt
GLEJ ŠE: ptica, ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

štorklja ► šˈtọːrkl’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

taksódij -a m (ọ́)
vrtn. visoko parkovno drevo z iglami v dveh redeh; močvirska cipresa: taksodij in omorika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

tráva -e ž (á)
1. rastlina z dolgimi ozkimi listi in kolenčastim steblom brez izrazitih cvetov: spomladi trava ozeleni; po dvorišču se razrašča trava; kositi travo; krave mulijo travo; pohoditi, pomendrati, potlačiti travo; popleti, populiti, požeti travo v vinogradu; skriti se v travo; gosta, mehka, mlada, rosna, sočna, visoka trava; šop trave; bilo jih je kot listja in trave zelo veliko / ekspr.: trave so se zibale v vetru; vonj junijskih trav / povsod je pesek, le tu in tam raste kaka trava šop trave; ekspr. pozna vse trave in njihovo zdravilno moč zelišča / nakositi trave, travo za živino; grabiti, obračati, sušiti travo; naročje trave / angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; gorska, gozdna, močvirska trava
// travnata površina: otroci se igrajo na travi; hoditi po pesku in travi / kot opozorilo ne hodi po travi / ekspr. petje murnov v travah
2. pog. konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: gojiti travo
// mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: kaditi travo
3. v zvezi marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica:
● ekspr. še preden je trava prerasla njegov grob, so ga pozabili kmalu po njegovi smrti; ekspr. naj raste trava ali ne, ko nas ne bo vseeno nam je, kako bo po naši smrti; evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. neumen, da sliši travo rasti zelo; z morsko travo polnjene žimnice s posušenimi listi, stebli morskih trav; plastična trava travi podobna plastična snov za blazine, pakiranje; nar. severovzhodno trava krompirja cima
♦ agr. kisla trava ki raste na kislih tleh; bot. trave rastline s kolenčastim steblom, navadno črtalastimi sedečimi listi in cveti v klaskih, Poaceae; klasasta s klasastim socvetjem, latasta trava z latastim socvetjem; medena trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; pasja trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; vrtn. pisana trava vrtna rastlina z dolgimi suličastimi listi z belimi ali rumenkastimi vzdolžnimi progami, Phalaris arundinacea var. picta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

tŕs -a m (ȓ)
1. močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsi poraslo obrežje; pred njim trepeta kot trs / sekati trs v močvirju
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: zvezati trse / nekdaj pisati s trsom
2. posamezna rastlina (vinske) trte: trs odžene, rodi; obrezati, okopati, saditi trse; jalovi, rodni trsi; razdalje med trsi
♦ agr. matični trs; sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. papirusov trs

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

tŕs -a m
1.
močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom; odrezano, odlomljeno steblo te rastlinepojmovnik
SINONIMI:
trst, trstika, redk. trstikovec, redk. trstovec
2.
posamezna rastlina (vinske) trte
SINONIMI:
nar. trta, nar. vinika
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik sladkorni trs

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

tŕst -a m (ȓ)
močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsti poraslo obrežje; trepetati, zibati se kot trst
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: narediti opaž iz trstov
♦ agr. sladkorni trst tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. indijski trst bambus; navadni trst do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju, Phragmites australis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

trstíka -e ž (í)
močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: prelomiti trstiko; steblo trstike / bambusova trstika
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: piščalka iz trstike / obiti lesene stene, strop s trstiko
♦ bot. trstika do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju; navadni trst; obrt. štukaturna trstika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

trstika ► tr̥sˈtiːka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

tŕstnica -e ž (ȓ)
zool. vrabcu podobna močvirska ptica, navadno s svetlejšimi progami po hrbtu, Acrocephalus: petje trstnic / močvirska trstnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

túkalica -e ž (ū)
zool. manjša močvirska ptica selivka z rjavkastim, belo pisanim perjem po hrbtu in razmeroma dolgimi nogami, Porzana: oglašanje tukalice / grahasta, pritlikava tukalica
♦ zool. zelenonoga tukalica močvirska ptica selivka modro črne barve, po velikosti podobna golobu, Gallinula

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

túlipan tudi tulipán -a m (ȗ; ȃ)
okrasna rastlina s pokončnim čašastim cvetom in črtalastimi listi: nasaditi tulipane; rdeči, rumeni tulipani; čebulice tulipanov / šopek tulipanov / vrtni tulipan
● ekspr. dežela tulipanov Nizozemska
♦ bot. močvirski tulipan močvirska logarica; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim, Fritillaria imperialis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

udírati se -am se nedov. (ī ȋ)
1. pod pritiskom, težo pomikati se v navpični smeri navzdol: led, sneg se udira / razmehčana tla so se udirala pod nogami
// zaradi lastne teže prodirati v navpični smeri navzdol v kaj: kolesa se udirajo v razmočeno zemljo; udiral se je do kolen v sneg; brezoseb. na pobočju se jim je do pasu udiralo
2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spreminjati položaj v smeri navpično navzdol: streha se udira
// zaradi dotrajanosti, poškodovanosti padati navzdol: kjer se strop udira, so velike luknje
3. pod pritiskom, težo spreminjati obliko v smeri navpično navzdol: preproge so se udirale zaradi težkega pohištva
// spreminjati obliko v smeri v notranjost: ob slabi hrani so se živalim lakotnice vse bolj udirale; bolniku se udirajo oči, prsi
4. ekspr. začenjati silovito teči: solze se ji udirajo po licih; iz nosu se mu večkrat udira kri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

úharica -e ž (ȗ)
roparska nočna ptica z okroglo glavo in pernatimi uhlji: hukanje uharice
♦ zool. mala uharica majhna sova z dolgimi pernatimi uhlji in rumenimi očmi, Asio otus; močvirska uharica v barjih in močvirjih živeča sova z majhnimi pernatimi uhlji, ki gnezdi na tleh, Asio flammeus; velika uharica velika sova z dolgimi črnimi, rumeno obrobljenimi pernatimi uhlji, ki gnezdi v zapuščenih gnezdih, Bubo bubo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

vívek -vka m (ȋ)
zool. po hrbtu zelenkasto črna močvirska ptica z dolgim črnim čopom; priba: vivki vivkajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

vôda -e ž
naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa; ta tekočina, ki se uporablja v industriji, gospodinjstvupojmovnik
SINONIMI:
publ. mokri element, ekspr. vodica, ekspr. vodka, šalj. žabja pijača
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik kolonjska voda  pojmovnik plodova voda
GLEJ ŠE SINONIM: seč1
GLEJ ŠE: hruškovka, hruškovka, losjon, mrtvica, podtalnica, podtalnica, ribišče, sodavica, sodavica, somornica, sovražiti se, studenčnica, studenčnica, studenec, filter, grelnik, grelnik, grelnik, grelnik, inštitut, morje, omehčati, omehčati, opravljati1, propasti, smučanje, smučar, podtalnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

vodoljúba -e ž (ȗ)
bot. vodna ali močvirska rastlina s črtalastimi listi in rožnato rdečimi cveti v kobulastem socvetju, Butomus:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zelenonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima zelene noge: zelenonoga ptica
♦ zool. zelenonoga tukalica močvirska ptica selivka modro črne barve, po velikosti podobna golobu, Gallinula

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

žabja poreslica [žȃbja porẹ́slica] (poreslica žabja, preslica žabja, žabja preslica) samostalniška zveza ženskega spola

rastlina močvirska preslica, LATINSKO: Equisetum palustre

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva] STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
žlíčarka -e ž (ȋ)
zool. močvirska ptica selivka z belim perjem in na koncu v obliki žlice razširjenim kljunom, Platalea leucorodia: žličarke in plevice / navadna, siva žličarka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Število zadetkov: 115