možákar -ja m (ȃ) ekspr. dorasel človek moškega spola; mož: po poti sem srečal nekaj možakarjev / saj smo možakarji, ne babe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

precéj in precèj prisl. (ẹ̑; ȅ) 
  1. 1. izraža veliko količino, mero
    1. a) s samostalnikom: precej časa bo treba čakati; denarja bo še precej ostalo; zbralo se je precej ljudi; zadeve se je lotil s precej poguma; imam precej upanja na uspeh; elipt.: do tja je še precej dolga pot; precej je priženil večje premoženje
      // s samostalniško rabljenim pridevnikom sinova imata precej skupnega
    2. b) z glagolom: danes je precej govoril; kar precej je pojedel; tvoj nasvet mi je precej pomagal
    3. c) s prislovom: do doma je precej daleč; hiša stoji precej visoko
  2. 2. izraža
    1. a) visoko stopnjo: položaj je precej jasen; precej redka žival; navada je precej ukoreninjena / prihaja precej zgodaj / danes je precej mraz / delo so ji precej olajšali; položaj se je precej spremenil / pri primerniku: precej lažji, večji; precej bolj divji / v njem je precej fantasta
    2. b) rahlo omejitev: kraj se mi zdi precej znan
      ●       pog. v botaniki je precej doma se razume nanjo, jo pozna; ta bolezen je tam precej doma je razširjena; pog. možakar je precej pri denarju ga ima dosti; pog. ali si vse te knjige prebral? Precej vse skoraj vse

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brúndati -am nedov. (ȗ) 
  1. 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele
  2. 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda
  3. 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kàkšen -šna -o zaim. (ȁ) 
  1. 1. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari: fanta bodo dali v kakšno šolo; ali načrt predvideva kakšna nova naselja? / nav., ekspr., z oslabljenim pomenom: oblači se kakor kakšna princesa; zmeraj ima kakšne težave; pesnik je, kakšen Prešeren pa seveda ni / zadeva se bo že na kakšen način uredila kako
    // tu so jajca, kakšno je sveže, kakšno pa tudi ne
  2. 2. z izrazom količine izraža približnost: tale možakar ima kakšnih štirideset let; trajalo bo kakšno uro
    // pog., v prislovni rabi nekako, približno: obiskal sem ga kakšne trikrat; prišel bom ob kakšne štirih; sam.: ali veš za kakšno, ki dobro kuha; reci že kakšno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pofúliti -im dov., tudi pofulíla (ú ū) pog., ekspr.  
  1. 1. vzeti, ukrasti: pofulil mu je denarnico; zavojček mu je pred nosom pofulil
  2. 2. v zvezi z jo naskrivaj oditi, pobegniti: pofulila sta jo, preden se je možakar vrnil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

priríti -ríjem dov., priríl in prirìl (í ȋ) 
  1. 1. z ritjem priti kam: divji prašič je priril do konca njive / krt je priril iz zemlje
  2. 2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: možakar je priril skozi grmovje; pririti se v sredino gruče / sonce se je pririlo skozi oblake / iz sena je priril zaspan hlapec
    ●     ekspr. da le pririjemo do pomladi, potem bo lažje prebijemo, vzdržimo; ekspr. resnica je vendarle pririla na dan je kljub nasprotnemu prizadevanju postala znana, se razvedela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dobrovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. raba peša ki je (navadno) dobre volje: gostilničar je vesel dobrovoljnih gostov; dobrovoljen otrok / dobrovoljen izraz
    // dobrohoten, dobrosrčen: dobrovoljni možiček jih je posvaril / dobrovoljen nasmeh; dal mu je dobrovoljen nasvet
  2. 2. star. prostovoljen: dobrovoljen vojak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prebítenski -a -o [tən] prid. (ȋ) nar. gorenjsko presnet, preklet: prebitensko dekle, kakšne težave imamo z njo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

barúsast -a -o prid. (ȗ) redko kocinast: barusast možakar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

belobrád in belobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima belo, sivo brado: star belobrad možakar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

debelobúčen -čna -o prid. (ȗ) šalj. ki ima debelo, veliko glavo: debelobučen možakar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

debeloók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debele, velike oči: debelook možakar / debelooke ribe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mogôta -e ž (ó) star. mogočnost: možakar je sijal od mogote / prednjo je stopil v vsej svoji mogoti
// v zvezi roža mogota, po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: iskati rožo mogoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nečéd -i ž (ẹ̑) star. ničvreden, malovreden človek: možakar je prava nečed / kot psovka molči, nečed ti grda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

posmúliti se -im se dov., tudi posmulíla se (ú ū) ekspr. podobrikati se: možakar misli, da bo s tem vse poravnano, če se bo malo posmulil okrog hčere

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Število zadetkov: 15