mǫ́žən, -žna, adj. möglich, Jan., Cig. (T.), nk.; možna sodba, problematisches Urtheil, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
mǫ́žnost, f. die Möglichkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. možen.
materen -rna prid. materin: Ta mlajshi je bil s' materniga rod. ed. s telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ is materniga rod. ed. s teleſſa je bil slep na ſemlo pershil ǀ de bi dua otroka kakor s' matterniga rod. ed. s teleſſa prideio, poſtavili veno globoko temno jezho ǀ Iacob, inu Eſau she v'maternim mest. ed. s teleſsu ſtà bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ she v' Maternem mest. ed. s teleſſi je bil s' gnado Boshjo napolnen ǀ v'maternemtelleſſu mest. ed. s+ ſo bili poſvezheni Za sicer možen nastavek materin ni razlogov.
opominati -am nedov. 1. opominjati: Maſhnik ga sazhne opominat nedol., de bi imel grevingo zhes ſvoie pregrehe imèti ǀ jest vaſs danas opominam 1. ed., inu proſsim de bi imeli lepu, brumnu, inu bogabojezhe shivèti ǀ ta Modri Siroh naſs opomina 3. ed. de bi imeli varvat, inu fliſnu hranit shaz tiga shlahtniga zhaſsa ǀ Prideio Mashniki, ga opominaio 3. mn. k' grevingi, inu k' spuvidi ǀ Opominaj vel. 2. ed. ta greshni folk, nej premiſli, de zhlovik je KaKor ena roſha ǀ taku vaſs je opominal del. ed. m ta Modri ǀ kakor nekadaj Iudith je opominala del. ed. ž k'tei Sueti, inu nuzni pokuri ǀ Tovarshij ſo ga sfarili, inu opominali del. mn. m 2. spominjati se, omenjati: De do vekoma bodo v'Nebeſſyh opominali del. mn. m letu kar bosh ſturil, inu offral k' zimpru te Zerkve Možen bi bil tudi nastavek opominjati. Pleteršnik navaja opomínati ‛mahnen, ermahnen’ po Dalmatinu, Krelju in iz pkm. narečja, opomínjati pa le iz mlajših virov.
Pariz m zemljepisno lastno ime Pariz: v' tem Krajlevim meſti Paris im. ed. je bila ena ſilnu ſtrupena kuga (IV, 200) ǀ Lete misly je bil tudi en Turski Basha, katiri na Puſtno Nedello je bil v' Paris tož. ed. pershal (V, 166) Paríz, frc. Paris, frc. kraljevo mesto; možen bi bil tudi nastavek Paris.
perla -e ž biser: Oh koku je lepu zerana ta dusha lepshi kakor krailiza Gleopatra, de ſi lih je imela perle tož. mn. de millonou ſo velale (V, 341) Možen je tudi nastavek perl m; → perlin.
retorik -a m retor, govornik: Retorici im. mn. od zhuda ſò mutaſti poſtali (III, 2) ← nem. Rhetoriker ← lat. rhētoricus ‛govorniški’ ← gr. ῥητορικός. Možen je tudi citatni nastavek retoricus.
zakristan -a m zakristan: v' tem Kloshtri Senteren Ordna S. Dominica je bil en bogaboyezh Duhouni s' imenam Bernard, leta je bil Sacriſtan im. ed., kateri s' veliko andohtio, inu fliſſam je ſvojo shlushbo dopernashal (V, 159) ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani im. mn. s. Abundia (II, 194 s.) ← srlat. sacristanus ‛kdor skrbi za stvari in red v zakristiji’; možen bi bil tudi nastavek sakristan.
zakristija -e ž zakristija: ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala Naſhiga Ordna: Leta pride v'Sacriſtio tož. ed. (III, 85) ← srlat. sacristia ‛zakristija’; možen bi bil tudi nastavek sakristija.