Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

mobílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž.
1. gibljiv, premičen: mobilni del vrat / mobilni bolnik bolnik, ki se lahko sam premika, hodi; sklep ni mobilen
2. prenosen, prestavljiv: mobilen stroj; oddajnik je mobilen / mobilna hiša hiša, navadno počitniška, ki jo je mogoče odpeljati na drugo lokacijo
♦ voj. mobilne enote enote, usposobljene za hitre premike
stabílen -lna -o prid., stabílnejši (ȋ)
1. trdno, zanesljivo stoječ: nizek, težek podstavek je stabilen; stabilna lestev
// ki težko izgubi ravnotežje: čoln je stabilen; stabilna ladja; letalo je stabilno tudi pri povečani hitrosti; labilen in stabilen / stabilen položaj telesa; stabilen smučar
2. publ. ustaljen, nespremenljiv: stabilne cene / gospodarski, politični položaj je stabilen / stabilno vreme
3. duševno trden, uravnovešen: je stabilen človek, zato se nanj lahko zanesemo / stabilen značaj
4. teh. ki je stalno na določenem mestu: stabilni pogonski stroji; stabilen žerjav; mobilen in stabilen
♦ ekon. stabilni trg trg, za katerega sta značilna usklajena ponudba in povpraševanje; stabilno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem sta ponudba in povpraševanje usklajena; fiz. stabilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi; kem. stabilna spojina spojina, ki pri zunanjih vplivih ne spremeni sestave; meteor. stabilno ozračje ozračje, v katerem ni vzponskih tokov in se zrak lahko spušča
Število zadetkov: 2