módus -a m (ọ̑)
knjiž. način: iskati modus, ki bi zagotovil pravilno financiranje; modus izražanja umetnine
♦ filoz. stanje kake stvari, ki je bolj slučajno kot nujno; glasb. starogrška in srednjeveška tonska lestvica; jezikosl. slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja, stanja; naklon; pravn. odredba v darilni pogodbi ali oporoki, po kateri mora obdarjenec oziroma dedič dobljeno premoženje delno ali v celoti porabiti za določen namen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

módus vivéndi módusa vivéndi m (ọ̑, ẹ̑)
knjiž. odnos, ki omogoča sožitje: doseči, najti modus vivendi
♦ pravn. dogovor med državami o začasni ureditvi medsebojnih odnosov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

modálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na modus:
a) modalne slovnične oblike / modalni glagol naklonski glagol
b) modalne kategorije klasične ontologije / modalna logika logični sistem s takimi odnosi, kot so nujnost, možnost in verjetnost ter njihove negacije
c) modalna ritmika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.