bíkec bíkca samostalnik moškega spola [bíkəc] ETIMOLOGIJA: ↑bik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bívolica -e ž (ȋ) samica bivola: molsti bivolico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dojíti -ím nedov. (ī í) 1. hraniti s svojim mlekom: mati doji otroka;
zelo dolgo je dojila / psica doji mladiče 2. nar. vzhodno iztiskati, odvzemati mleko iz vimena; molsti: dojiti kravo // nepreh. imeti, dajati mleko: doji več kot polovica krav; koza dobro doji dojèč -éča -e:
doječe matere
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dojíti -ím nedov. dôji -íte, -èč -éča; -íl -íla -ít, -èn -êna; dojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ otroka; pokr. vzh. ~ kravo molsti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dojīti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dojíti, -ím, vb. impf. 1) säugen; d. otroka, dem Kinde die Brust reichen; — 2) milchen: letos krave slabo dojijo, Mur., Št.; — 3) = molsti, melken: koze, krave d., Mur., Št., BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dojìti -ím nedov. molsti: Kravo dojijo ino mlêko dá BJ 1886, 14; 'senszk mládih po rokáj prijéli, stere szo dojile KOJ 1845, 118
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dojiti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj hraniti otroka, mladiča tako, da sesa mleko iz dojk, seskov; SODOBNA USTREZNICA: dojiti
2. kot slovarski zgled iztiskati, odvzemati mleko iz vimena; SODOBNA USTREZNICA: molsti
FREKVENCA: 32 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dojiti ► ˈdoːi̯t ˈdọːjėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
domôlsti -môlzem [u̯s] dov., nam. domôlst/domòlst; domôlzenje; drugo gl. molsti (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
emulzȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
glajštati [glájštati glájštam]
nedovršni glagol- imeti, posedovati
- ukvarjati se z govejo živino, tj. krmiti, molsti jo, kidati ji ipd.
PRIMERJAJ: gleštati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
izmôlsti -môlzem [u̯s u̯z] dov., nam. izmôlst/izmòlst; drugo gl. molsti (ó) kaj ~ mleko; slabš. izmolsti kaj iz koga ~ denar iz očeta |dobiti ga z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza] 1. domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus
2. iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra
3. telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom
4. priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks4.1. taka priprava, navadno kot del druge
5. znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico
6. slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela. ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kôza -e stil. -é ž (ó) 1. manjša domača žival s srpastimi rogovi: koza meketa;
kozo molsti, pasti;
čreda koz;
skače kot koza / angorska koza ki ima dolgo, mehko dlako; domača koza; kašmirska koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije2. slabš. neumna, domišljava ženska: ona je prava, velika koza / kot psovka: koza neumna; koza kozasta 3. lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje: desko položiti na kozo / tesarska koza; koza za žaganje drv // tej podobna priprava, ki se rabi kot podstavek: risalna deska, postavljena na dveh kozah 4. nar. okrogla lončena posoda, navadno s tremi nogami ali brez njih: okrog koze je bilo polno žerjavice 5. mn. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži: preboleti koze;
epidemija koz / ekspr. takrat so razsajale koze; pog. koze cepiti proti kozam; zastar. koze staviti cepiti proti kozam
● ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani
♦ agr. koza kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; grad. koza lesena, kovinska priprava, na katero se položi deska, ploh; mostna koza podpornik, navadno pri lesenem mostu; med. črne koze kužna bolezen s krvavimi mehurčki na koži; strojn. ležajna koza kovinska priprava za držanje ležaja v določeni razdalji od tal; šport. koza telovadno orodje za preskoke; vet. goveje, ovčje koze; zool. divja koza gams
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kozodȍj -ója m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva] 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna. ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kráva -e ž (á) 1. odrasla samica goveda: krava muka, prežvekuje;
krava je povrgla;
molsti kravo;
odvezati, privezati kravo k jaslim;
pasti krave;
belkasta, lisasta krava;
breja krava;
prodati kravo s teletom;
bil je pijan kot krava zelo;
ima dolg jezik kot krava rep / krava daje mleko; molzna krava / pog. nore krave bolezen norih krav
● nižje pog. temu bi se še krave smejale je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čim več se vloži v kaj, večji je uspeh; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno2. nizko grob, nevzgojen človek: to ti je prava krava;
s tako kravo ne morem nikamor / kot psovka: napil si se ga, krava; o ti krava pijana // kdor veliko, požrešno pije: ne bodi krava in nehaj že piti
♦ zool. morske krave morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kráva -e ž (á) molsti ~o; poud. biti pijan kot ~ |zelo|; člov., zmer.: Napil si se ga, ~; ~ pijana
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mlẹ́ko -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mlésti môlzem [mou̯zem] nedov. (ẹ́ ó) star. molsti: gospodinja je šla mlest / zaradi slabe hrane je začela krava manj mlesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mlẹ́sti – glej mọ́lsti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mlẹ́sti, mółzem, vb. impf. = molsti, Guts., Mur., Cig., Jan., Mengeš (Gor.), Ig (Dol.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mlezívo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mlezivo
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
môlsti môlzem [mou̯sti] nedov. (ó) 1. iztiskati, odvzemati mleko iz vimena: kmetica molze;
molsti kozo, kravo;
ročno, strojno molsti;
šla je molst // nepreh. imeti, dajati mleko: krava dobro, slabo molze / krava molze dnevno dvajset litrov
● pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čim več se vloži v kaj, večji je uspeh2. ekspr. izkoriščati: dobičkarji molzejo deželo / molzel in molzel je svoje starše 3. ekspr. premikati roko po čem kot pri molži: nekateri so si molzli brade / molzli so vrv pri vodnjaku poprijemaje vlekli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
môlsti môlzem [u̯s u̯z] nedov. -i -ite, -èč -éča; môlzel -zla, môlst, môlzen -a; môlzenje; (môlst/mòlst) (ó) kaj ~ kozo; poud. molsti koga ~ delavce, starše |izkoriščati|; Krava slabo, dobro ~e |daje mleko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
môlsti môlzem
nedov.1.
kaj iztiskati, odvzemati mleko iz vimena SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024
molsti je sestavina izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mọ́lsti -zem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mółsti, mółzem, vb. impf. 1) melken; kravo m.; — m. koga, jemanden ausziehen, scheren (fig.); — 2) Milch geben, milchen; krava molze kri, die Kuh gibt blutige Milch, Z.; krava pri gobcu molze = wie die Kuh gefüttert wird, so milcht sie.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
molsti [móu̯sti móu̯zem]
nedovršni glagolmolsti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
molsti glagolPRIMERJAJ: molzeč
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
molsti nedov., F
2,
caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi koẛè ẛeẛa, ali ẛeſſe, kateri koẛè
molẛe;
mulgere, mleiſti,
mulſti;
prim. mlesti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
molsti molzem nedov. molsti, tj.
izkoriščati:
Hzhere bi do koshe Ozheta, inu Mater slekle, hadar bi mogle, kadar Mosha vſameio, inu vſe skuſi ubogo Mater mouſeio 3. mn., inu vodo na ſvoj malen ulezheio (V, 58)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
molsti nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
molsti glag. nedov. ♦ P: 4 (DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
molsti
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
molsti nedov.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
molzeč deležnikPRIMERJAJ: molsti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
mọ́lža – glej mọ́lsti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mọ́lžnja – glej mọ́lsti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mulsti gl. molsti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mulsti
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mulsti gl. molsti ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
namlẹ́sti – glej mọ́lsti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
namôlsti -môlzem [u̯s u̯z] dov., nam. namôlst/namòlst; namôlzenje; drugo gl. molsti (ó) kaj ~ veliko mleka; poud. ~ kaj na tuj račun |dobiti, pridobiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
namọ́lsti – glej mọ́lsti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pomlẹ́sti – glej mọ́lsti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pomôlsti -môlzem [u̯s u̯z] dov., nam. pomôlst/pomòlst; pomôlzenje; drugo gl. molsti (ó) kaj ~ krave
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pomọ́lsti – glej mọ́lsti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ščekáti 1., -ȃm, vb. impf. = molsti, Kor.-Jarn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.