brána 1., f. 1) = bramba, Habd.-Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.-C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.-Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen (Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čèp, čépa, m. 1) der Zapfen; s čepom zatekniti luknjo; pijan kakor čep; — der Zapfen am Wellbaum, Cig.; — in der Mühle das Ende des Nagels im Bodensteine, Cig.; — der Fenster- oder Thürkegel, C.; — der Gewehrpfropf, BlKr.; — 2) der Rebenzapfen: na dve očesi rezana trta, jvzhŠt.; — 3) kratek jarek, napeljan na travnik iz memo tekoče vode, Dict., Brdo (Gor.), Levst. (Rok.); — 4) neka riba: der Rauhbarsch (aspro), Zidani Most-Erj. (Torb.); — 5) der Ueberschuss, der Saldo, Z., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čoln -a (čoln, čeln, čaln, čuln) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čȓm, m. 1) eine brandige Entzündung: der Karbunkel, der Anthrax, Cig., Jan., DZ.; č. v prstu, der Fingerwurm, Mur., Št.; ledni (ritnikov) č., das Rückenblut (eine Form des Anthrax), Bleiw.-Cig.; — = vranični prisad, der Milzbrand, Cig., Jan., Nov.; — das Rankkorn (eine Krankheit der Schweine), Cig.; — 2) mošt je v črmu, der Most ist bei der ersten Gährung in der Schwärze, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

drstníca, f. 1) der Laichfisch, C., Svet. (Rok.); — 2) der Näsling (chondrostoma nasus), Zidani Most-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

drvę̑n, adj. hölzern, Cig., Jan.; d. most, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

gíbati, -bam, -bljem, vb. impf. ad geniti; 1) regen, bewegen; s prstom, z roko, z nogo g., den Finger, die Hand, den Fuß bewegen; z jezikom gibati, züngeln, Cig.; — sich bewegen; dokler še gibljem, Z.; komaj je mogel gibati, Jsvkr.; — g. se, sich bewegen; most se giblje, die Brücke wankt; vse se giblje, alles ist rege; — 2) crepieren, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

grebenež [grebẹ̑než] samostalnik moškega spola

varnostna rešetka, vodna zapornica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

izvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) (sprudelnd) entquellen, Z.; — 2) ausgähren (vom Bier, Most), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

izvrvráti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu sprudeln, aussprudeln, (vom Most, Bier), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

jȃrək, -rka, m. 1) der Graben; iz vretine (se napravi) jarek, iz jarka pa potok, ogr.-Valj. (Rad); mladost je norost: črez jarek skače, kjer je most, Zv.; odtočni j., der Ableitungsgraben, Levst. (Močv.); — tiefes Thal, die Schlucht, Mur., Cig., Jan., C., Nov., jvzhŠt.; — 2) jama, ki vodo požira, das Saugloch, Dane (Notr.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

jẹ̑z 2., m. neka riba, der Alant (Göse, Jese) (leuciscus jeses), Frey. (F.), DZkr.; — der Gängling (idus melanotus), Ljub., Zidani Most-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kačẹ̑lica, f. neka riba v Savi, Zidani Most-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kuhan deležnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

lesen2 prid., F16, bua, -ae, puhſhiza liſſena, kir otroci mladi pyejo, ali tuiſtu pytje; equuleus, en liſſen, ali ṡheleiṡen koyn s'oſtrim herbtom ṡa ludy martrati; ligneus, -a, -um, liſſèn; lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis hraniti; numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe; obba, en leſſèn pehar; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa; pons sublicius, leſſeni moſt, ali muſt; pyrgus, -gi, en maihin leſſen pehariz ṡa burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati; pyxys, -dis, ena puhſhiza, leſſena, ali Cerquena ṡhkrinîza; radius. strechholz. hostrié. shtrihovnik liſsèn; radius, -dÿ, ta ṡhtrihovnik liſſèn, s'katerim ſe ṡhitu ṡhtriha; stylobata, -ae, tudi en liſſen ror, po katerim voda tezhe; stylus, -li, en ṡhtyl, ali ena ṡheléṡna, ali liſſena ṡhpiza k'piſſanîu; subscudes ligneae, liſſene laiṡhte; subscus, -dis, laiṡhta, ali liſſeni pánt, s'katerimi ſo daṡkè v'prek perbite

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

lȋt, -ȋ, f. der Saft vom Obst, der Most, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mášča 2., f. das Zerquetschte, die Maische, bes. die Traubenmaische, Cig., Štrek.; die Obstmaische, (mešča) Rez.-C.; maščo izplati, den Most von der Maische ausschöpfen, Vrtov. (Vin.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

maščę́nəc, -nca, m. der Most, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

máščina, f. to, kar se dobode od izmaščenega grozdja: der Most, Erj. (Torb.), Notr.-Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mẹ́den 1., -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.-Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.-Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Volče-Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.-Mur.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mest, m. der Saft, bes. der Traubensaft, der Most, C.; — prim. stsl. mъstъ, lat. mustum.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mọ̑st, mọ̑sta, (mostȃ), mostȗ, m. 1) die Brücke; m. na polah, die Jochbrücke, Cig. (T.); m. na škripcih ali na škripce, die Aufziehbrücke, Cig., Jan.; = most na vago, V.-Cig.; m. na vrvi, fliegende Brücke, Cig.; živi m., die Schiffbrücke, C.; — m. narediti, delati, eine Brücke schlagen, Cig., Jan.; m. podreti, die Brücke abbrechen, Cig.; — 2) das Laufgerüst beim Baugerüst, Cig., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

most [mọ̑st mọ̑sta] samostalnik moškega spola

most

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

most samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

most m, F13, catastroma, -tis, ena plau, ali múſt na vodi, flos, ladja na kateri ſo ẛholnerji; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; pons, -tis, muſt: In ponte perambulare, na moſti ſe prehajati; pons muratus, ṡydani muſt; pons sublicius, leſſeni moſt, ali muſt; pons versatilis, valtara, pouṡdiganṡki muṡt; ponto, ladje múſt; pontones, na ladjah muſtovi zhes tekozhe vodè; sublica, -ae, ſtol, ali ſteber, na katerim múſt ſtoji, kol ṡa múſt; sublicius pons, múſt na ſtebréh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

most -a m most: leta hitru kojna ſpodbode, inu s'mosta rod. ed. doli skozhi ǀ S:S: Vuzheniki pravio, inu perglihaio to S: pokuro enimo moſtu daj. ed. ǀ Kadar ſe ſaina de gre zhes en reſtargan moſt tož. ed. ǀ Inu ta muſt tož. ed. Chriſtus s'ſvojo veliko theshavo, inu britkuſtio je nam karshenikom ſisydal ǀ en dan ga srezha na tem viſsokim mostu mest. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

most -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

most sam. m ♦ P: 7 (JPo 1578, DB 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mọ̑stəc, -stca, m. dem. most, = mostek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mọ̑stək, -tka, m. dem. most; kleine Brücke.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mostìč, -íča, m. dem. most; kleine Brücke, Mur., Jan., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mostíti, -ím, vb. impf. 1) eine Brücke schlagen, Cig., Jan.; most mostiti, Vrt.; — 2) mit Brettern belegen, Cig.; — pflastern, Cig., Jan. (H.); (rus.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mòšt, mǫ́šta, m. der Most.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mòšt -a m mošt: Muſtum Moſt KMS 1780, A9b; Z jagod skláčena vlaga je mošt AI 1878, 47; Ete sláčec ali mošt BJ 1886, 30; grozja, mosta i tropin, ali szadü vrednoszt AI 1875, br. 1, 6; ſzo erkli, ka ſzo zmoſtom napunyeni KŠ 1771, 345

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mošt -a m mošt: Ali vinska Terta je djala k' nym: Bom li jeſt mojo mosht tož. ed. puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke veſſely (IV, 91) ǀ je imela urshoh Chriſtusa JESVSA perglihat enimu grosdiku, kateri pod presho is sledne jagode potj ta shlahtni mosht tož. ed. (IV, 473) ǀ vtargajte ta grosdik, inu s' moshtam or. ed. te Svete Reshne krivy reveſſelite vashe Zagovitna ſerza (IV, 481) ← nem. Most ← it. mosto < lat. mustum ‛mlado vino, mošt’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mošt -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mǫ́štən, -tna, adj. Most-; — mostig; moštne hruške.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

muest

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

muest gl. most ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

must gl. most 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nepohǫ́dən, -dna, adj. ungangbar, unwegsam, Šol.; unbetretbar: n. most, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

óknọ, n. 1) das Fenster; o. natekniti, sneti, das Fenster einhängen, ausheben; pod ọ́kna hoditi, fenstern gehen; okna imeti na ribnik, die Aussicht auf den Teich haben, Levst. (Pril.); — slepo okno, blindes Fenster, Cig., Jan.; die Nische, Polj.; — 2) eine fensterähnliche Öffnung: das Visier an einem Helme, V.-Cig.; — ein ins Eis gehauenes Loch, Cig.; — die Bodenthür am Fasse, Cig.; — die Kluft im Liegenden (mont.), Cig.; — der Schacht, Cig.; = rudniško o., Jan. (H.); — der Nabel einer Kuppel, Cig. (T.); — 3) der Theil einer Getreideharfe zwischen zwei Säulen, C.; imam tri okna pšenice in dve okni ječmena, Tolm.-Erj. (Torb.); tudi mera za njive, t. j. toliko njive, da s pridelkom napolni eno okno kozolca, Temljine (Tolm.)-Štrek.; — die Abtheilung eines Zaunes zwischen zwei Säulen, C.; der Brückenbogen zwischen zwei Pfeilern: most na trinajst oken, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pizdohlàst, -hlásta, m. neka ped dolga riba v Savi, Zidani Most-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

plávən, -vna, adj. 1) zum Schwemmen oder Flößen gehörig, Schwemm-, Cig., Jan.; plȃvni les, das Floßholz, Cig.; — plavni most, die Floßbrücke, Cig. (T.); — 2) flößbar, Jan., Šol.; — 3) = ploven, schiffbar, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

podȋrati, -am, vb. impf. ad podreti; stürzen machen, niederreißen; zid, hišo p.; vihar drevje podira; čebele p. = čebele moriti, da se more med izpodrezovati, Levst. (Beč.), Navr. (Spom.); — p. se. einstürzen; hiša, most se podira; — p. prijateljstvo, die Freundschaft untergraben, Cig., Jan.; p. oporoko, ein Testament umzustoßen suchen, Cig.; — widersprechen, Cig., Jan.; sam svoje besede podira, er widerspricht sich selbst, Cig.; eno drugo podira, eins hebt das andere auf, Cig.; — p. komu srce, jemanden entherzigen, Cig.; — p. se, = rigati se: podira se mi, es stößt mir auf, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

podrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) niederstürzen machen, niederreißen; zid, hišo, most p.; veter je drevo podrl; dirjaje koga p., jemanden umrennen; s strelom p., niederschießen, Cig.; čebele ali panj p., die Bienen abstoßen (tödten), Cig., Por.; — untergraben (fig.), Cig.; — p. kup, einen Kauf rückgängig machen, Cig.; — null u. nichtig machen: p. postave, Cig.; — vereiteln: p. komu upanje, namero, Cig.; p. komu srce, jemanden muthlos machen, Cig.; — p. se, niederstürzen, einstürzen: zid, most se je podrl; hrast se je podrl; — pogajanje se je podrlo, die Unterhandlungen wurden abgebrochen, Cig.; — 2) zerreißen: podrena obleka, Dol.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prepéljati, -pę́ljem, -peljáti, -peljȃm, vb. pf. 1) hindurchführen; p. se, hindurchfahren; — hindurchleiten; nit p., einfädeln, C., jvzhŠt.; motvoz skozi cev p., jvzhŠt.; — anstiften: kaj si pa spet prepeljal? Polj.; — 2) hinüberführen, hinüberfahren (trans.); črez hrib, črez most, črez reko p. koga; transportieren, Cig.; — p. se, über etwas hinfahren, (intr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pŕhniti, pȓhnem, vb. pf. 1) wie Staub entfliegen, stieben, Cig.; — smrad mu je prhnil v nos, ein Gestank stach ihm in die Nase, Bes.; — 2) (Staub u. dgl.) hinstreuend werfen, Jan.; — 3) (von einer leichten, schnellen Bewegung): huschen, entflattern, entfliegen, C.; Golobek je prhnil skoz okence, Npes.-Vraz; entrennen: svinja je prhnila, Dol.; entfliehen, Jan., Fr.-C.; na konja p., sich aufs Pferd schwingen, Z., Npes.-K.; p. črez kaj, darüberschießen, Cig.; p. iz zamišljenja, aus dem Trübsinn sich aufreißen, Cig.; — 4) werfen: p. kaj črez most, LjZv.; — 5) einen Schnaubelaut ausstoßen, Z.; — 6) morsch werden, C., Štrek.; — 7) mürbe werden: hruške so dobre, če prhnejo, Fr.-C.; — 8) = osuti se: grozdje prhne, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prisȋljenəc, -nca, m. 1) ein gezwungener Diener, der Zwangdiener, Cig.; — der Zwängling, Levst. (Nauk); — 2) der Most aus unreifen Trauben, Vrtov. (Vin.); — 3) der Aufdringling, C., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pristajalȋški, adj. zum Landungsplatz gehörig: p. most, die Landungsbrücke, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; (prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

razškatláti, -ȃm, vb. pf. zerrütten, Dol.; razškatlan most, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

raztrgan -a prid. 1. raztrgan: Zhe Prerok Danjel nej bil od levu v'tei Babilonski iami reſtargan im. ed. m ǀ je bil v'jamo teh levou vershen, inu de bi od nijh restargan im. ed. m bil ǀ ſim neuſmilenu ranena, reſtargana im. ed. ž, inu ſeshgana ǀ suknja je vsa Krijvava, inu vener nei nezh restargana im. ed. ž ǀ nje truplu pak venem koti je par nagu leshalu, taku reſtarganu im. ed. s, respraskanu ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu, vuſſ shivot reſekan, inu reſtargan tož. ed. m ǀ videozh ſvojga ſvejſtiga Synu S. Jerneja sa njegovo volo reſtarganiga tož. ed. m ži., inu odrejtiga ǀ dash timu nagimu eno reſtargano tož. ed. ž sukenzo ǀ enimu petleriu pak eno restargano tož. ed. ž ſuknio, ali en koſs kruha dati nepremore ǀ Ceſſar Theodoſius v' enem reſtarganem mest. ed. m guanti preſs hlapzou ǀ s' ſvojm umasanem, inu reſtarganem mest./or ed. m gvanti je bil k' miſi ſedil ǀ de bj ga s'enem restarganim or. ed. m guantam obleku ǀ onij ſo bilij noter v'taisto jamo vershenij, inu restargani im. mn. m ǀ vaſhi piſilzi kruha, vashe restergane im. mn. m guanti, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste ǀ nie oblizhe je bilu taku respraskanu, inu odertu, inu nje perſij taku rastargane im. mn. ž 2. razcapan: ie bil prishal en petler vus reſtargan im. ed. m ǀ boſſa inu vſa reſtargana im. ed. ž, ſaflikana inu umaſana je hodila ǀ jo nej drusiga, kakor kuſt, inu koſsa, vſa saflicana, inu restergana im. ed. ž ǀ kadar videm eno vbogo, reſtargano tož. ed. ž, ſaflikano, boſsò, umaſono, ſirotizo ǀ Vij kateri ste shleht gvantani, inu restargani im. mn. m ǀ ſtradajo, reſtargani im. mn. m hodio ǀ reſtergani im. mn. m hodio, inu petlaio ǀ Tem reſtarganem daj. mn. da enu shlahtnu oblazhilu 3. napol podrt: je ena vboga Diviza, hisha ena reſtargana im. ed. ž ſtala ǀ Kadar ſe ſaina de gre zhes en reſtargan tož. ed. m moſt

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

samotę̑rčnik, m. der aus den Trestern ohne Druck rinnende Most, Blc.-C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

samotòk, -tǫ́ka, m. ungepresster, aus den Beeren ohne Druck fließender Most, der Beermost, der Ausbruch, Cig., Jan., C., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

skȓb, -ȋ, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! (iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

slȃdčəc, -čəca, m. 1) das Naschwerk, ogr.-C.; — 2) der Most, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

smȗč, m. = smoj 2) (nam. hs. smudj), Jan., Zidani Most-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

tŕdən, -dna, adj. 1) fest; trden most, voz; trdno delo, solide Arbeit; trdna roka; trdno stati, se držati; trdno zdravje, življenje; on je še trden, er ist noch rüstig, bei Kräften; — trdna volja, vera; trden sklep, trdno upati, zuversichtlich hoffen; trden spanec, tiefer Schlaf; trdno spati; — trdna plača, fixer Gehalt, DZ.; — trden kmet, ein wohlhabender Bauer; — sicher: na trdno postaviti dogodek, den Thatbestand herstellen, Cig.; nič trdnega (nichts Bestimmtes) ne vemo, Navr. (Let.); za trdno vedeti, bestimmt, positiv wissen; za trdno obljubiti; za trdno prepovedati, ausdrücklich verbieten, Cig.; za trdno, definitiv, Cig. (T.); za trdno imenovati, definitiv ernennen, DZ.; dejati v začasni ali trdni pokoj, quiescieren oder pensionieren, DZkr.; — 2) geizig, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ugásniti, -gȃsnem, vb. pf. 1) (intr.) verlöschen, erlöschen; luč je ugasnila; — sterben; — ausbrausen (v. Bier, Most), Cig.; — 2) (trans.), auslöschen; ugasni luč!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

unésti, unésem, vb. pf. 1) davontragen; sedite, da nam spanja ne unesete! wegraffen, entführen, Cig., Jan., C.; smrt ga je unesla, ogr.-M.; volk ovco, povodenj most unese, ogr.-Valj. (Rad); u. glavo, pete, mit heiler Haut davonkommen, entfliehen, Cig., C.; = u. jo, Cig., M., Vrtov. (Km. k.); — 2) entwenden, Mur., Cig., Jan.; veliko je unesel in ukradel, Trub.; — unesena mitarina, verkürzte Mautgebür, Levst. (Pril.); — 3) beim Zielen fehlschlagen: vselej mu je uneslo, BlKr.-M.; — 4) u. se, durch zu vieles Tragen einen Schaden erleiden, sich übertragen, Cig.; — u. se, sich abnützen: vsako orodje, a izlasti vrteča se priprava se unese s časom, rekše, ubrusi se in ogladi, a tudi človek, Koborid-Erj. (Torb.); malinček (za kavo) ne služi dobro, dokler se ne unese, Podkrnci-Erj. (Torb.); — vom Eifer nachlassen, nachgeben; človek se s časom unese, Savinska dol.; — zahm werden: junec je bil divji, a zdaj se je unesel, Gor.; — sovraštvo se je uneslo (hat abgenommen), Let.; vreme se je uneslo, das Wetter hat sich gebessert, Ljub.; — geringer, weniger werden, verloren gehen: unese se predivo pri predvi, žito pri mlenju, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ustrašiti se -im se dov. ustrašiti se: te grenke ſmerti ſe neustrashio +3. mn. (I/1, 94) ǀ Kadar ſe ſaina de gre zhes en reſtargan moſt, de ſe bo uſtrashil del. ed. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) hineinstürzen: voda je v mlin vdrla (drang ein), Mur.; — 2) v. se, einsinken, einstürzen: most se je vdrl, zemlja se je vdrla; — einfallen: pri teh besedah se Judežu obraz vdere, groza ga zgrabi, Ravn.; — vdrt, eingedrückt, concav, Cig., C.; vdrto zrcalo, der Concavspiegel, Sen. (Fiz.); vdrta ploskev, eine concave Fläche, Žnid.; — eingefallen (mager): vdrte oči, vdrt obraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vzdížən, -žna, adj. hebbar: vzdȋžni most, die Zugbrücke, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zapádən, -dna, adj. 1) = zahoden, westlich, Jan., nk.; (prim. zapad 1)); — 2) Zug-: zapȃdni most, die Zugbrücke, Pot.-Cig.; zapadna mreža, das Zugnetz, V.-Cig.; — 3) Verfalls-: zapadni rok, die Fallfrist, Cig., Jan., DZ., nk.; — 4) z. sneg, t. j. sneg, ki obleži, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zasíłən, -łna, adj. = kar je za silo, Noth-, Cig., Jan., C., DZ.; zasȋłni most, die Nothbrücke, Cig. (T.); zasilna priprava, der Nothapparat, DZkr.; zasilni krst, die Nothtaufe, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zelę́nka, f. 1) die Mandelkrähe (coracias garrula), Cig.; — 2) neka ribica v Savi, Zidani Most-Erj. (Torb.); — 3) neko jabolko, Ponikve, Maribor-Erj. (Torb.); — neka hruška, C.; — drobna, okrogla, zelenkasta in sladka smokva, Solkan-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zídati, -am, vb. impf. ein Mauerwerk aufführen, mauern, bauen; cerkev, hišo z.; zidan, gemauert; zidana hiša, zidan most; zlate gradove z. si v oblake, Luftschlösser bauen, Cig., Preš.; — piskre zidati, Töpfe mit freier Hand verfertigen, Rib.-Jurč., Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

žonta [žọ̑nta] samostalnik ženskega spola

mošt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.