móstek -tka m (ọ̑) redko mostiček, mostič: vol se je pri mostku ustavil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mostìč -íča m (ȉ í) - 1. manjšalnica od most: čez potok je zgrajen mostič; voda je odnesla mnogo brvi in mostičev; kamnit, lesen mostič
- 2. naprava za prehod ljudi in prenos tovora med obalo in ladjo: dvigniti, spustiti mostič; ladjo so zasidrali in položili mostič / dvižni mostič
♦ agr. naprava s položnim voziščem, po katerem pride vozilo v višji položaj, zlasti zaradi razkladanja; obrt. vez med dvema sosednjima oblikama pri šivani čipki; obzankane niti, ki v konici razporka oblačila, perila preprečujejo trganje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.