mostìč -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od most: čez potok je zgrajen mostič;
voda je odnesla mnogo brvi in mostičev;
kamnit, lesen mostič 2. naprava za prehod ljudi in prenos tovora med obalo in ladjo: dvigniti, spustiti mostič;
ladjo so zasidrali in položili mostič / dvižni mostič
♦ agr. naprava s položnim voziščem, po katerem pride vozilo v višji položaj, zlasti zaradi razkladanja; obrt. vez med dvema sosednjima oblikama pri šivani čipki; obzankane niti, ki v konici razporka oblačila, perila preprečujejo trganje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
móstek -tka m (ọ̑) mostiček, mostič: vol se je pri mostku ustavil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.